V nadaljevanju preberite:

V javnosti že dolgo spremljamo ideje in pobude za večjo vlogo zaposlenih pri upravljanju in predvsem lastništvu podjetij. Veliko analiz in raziskav kaže prednosti, ki jih prinaša vloga zaposlenih pri uspešnosti poslovanja gospodarskih družb, ter tudi večjo družbeno povezanost. V primeru lastniške vključenosti so zaposleni praviloma bolj pripadni podjetju, bolj zavzeti, podjetje bolj povezano z okoljem (družbena odgovornost), posledično pa zaposleni s tem tudi sodelujejo pri ustvarjenem rezultatu. To naj bi tudi pozitivno vplivalo na vse večjo ekonomsko neenakost med ljudmi.

Zaradi teh razlogov je celo evropska komisija sprejela načrt za vključevanje zaposlenih v svoja podjetja z različnimi davčnimi in finančnimi spodbudami. Tudi v Sloveniji pripravljamo zakonodajo, ki bi zaposlenim olajšala pridobivanje lastniških deležev v podjetjih, in sicer prek različnih finančnih spodbud ter z oblikovanjem novih pravnoorganizacijskih oblik. V pripravi zakonodaje se zato iščejo rešitve, ki bi podpirale realizacijo uvodno navedenih ciljev, seveda usklajene z veljavnimi zakonskimi okviri.

Ob nespornih prednostih, ki jih prinaša vključevanje zaposlenih v lastništvo podjetij, pa v podpori tega procesa mogoče zanemarjamo nekatere praktične izkušnje pri interesu zaposlenih za dolgoročno ohranjanje lastniških deležev ter tudi razlike v tem, o kakšnem deležu lastništva se pogovarjamo. Dejstvo je, da so imeli zaposleni po osamosvojitvi ter prenosu družbene lastnine v lasti pretežni del podjetij, v katerih so delali.