Del sindikatov javnega sektorja februarja napoveduje protestni shod

V delu sindikatov javnega sektorja od vlade zahtevajo, da jim predstavi rešitve za odpravo plačnih nesorazmerij in plačne uravnilovke v spodnji tretjini plačne lestvice. V nasprotnem primeru napovedujejo, da bodo 24. februarja organizirali protestni shod za dostojno plačilo.

Današnjo novinarsko konferenco so v pogajalski skupini sindikatov javnega sektorja, ki jo vodi Jakob Počivavšek, pripravili, da bi vladi in koaliciji pred koalicijskim vrhom sporočili svoja pričakovanja in zahteve.

Po Počivavškovih besedah ni sprejemljivo, da vlada za nekatere dele javnega sektorja vztraja, da bo nesorazmerja odpravljala v okviru prenove plačnega sistema, medtem ko pri drugih ta nesorazmerja odpravlja že sedaj in tako nekatere skupine dejansko postavlja v bolj ugoden položaj. Pri tem je poudaril, da navedba, da imajo povišanja plač podlago v dogovoru iz oktobra lani, ne drži v celoti, pri sklicevanju na oktobrski dogovor pa gre po njihovi oceni zgolj za izgovor.

»Absolutno je prav, da se sklenjeni dogovori realizirajo«" je dejal Počivavšek. Dodal je, da tudi ne oporekajo legitimnosti in utemeljenosti povišanj plač, ki jih je v zadnjih dneh dogovorila ali napovedala vlada. Poudarjajo pa, da vlada s parcialnimi dogovori vzpostavlja rešitve, ki v temelju spreminjajo plačni sistem in prinašajo neenakopravno obravnavo in nevzdržna plačna razmerja.

Prepričani so, da je tudi v drugih delih javnega sektorja veliko javnih uslužbencev v povsem enakem položaju, ki si prav tako zaslužijo primerljivo povišanje osnovne plače. Nezadovoljni so v številnih skupinah javnega sektorja, na kar so danes opozorili sindikalni predstavniki veterinarjev, računovodij, gasilcev, carinikov, vojakov, direktorjev in ravnateljev, zaposlenih v državni upravi, na področju visokega šolstva, kulture in varstva narave.

Vlada je tista, ki bi morala paziti, da z dogovori ne povzroči dodatnih nesorazmerij oz. bi jih morala sproti odpravljati, je poudaril Počivavšek. A kot ugotavljajo v omenjeni pogajalski skupini, »očitno vlada prisluhne zgolj tistim skupinam, ki grozijo s stavko ali protesti«. Hkrati pa krši zavezo o začetku pogajanj, ki ga je s sindikati javnega sektorja sklenila oktobra lani.

V sindikatih namreč opozarjajo, da vlada že dva meseca krši rok, določen za začetek pogajanj o prenovi plačnega sistema in odpravo uravnilovke v spodnji tretjini plačne lestvice. S tem po Počivavškovih besedah »pušča na cedilu pretežni del zaposlenih v javnem sektorju s plačami, nižjimi od minimalne«. Niti v javnem niti v zasebnem sektorju namreč po njegovih besedah ni primerno, da so nekatere osnovne plače nižje od minimalne.

V sindikatih opozarjajo, da vlada že dva meseca krši rok, določen za začetek pogajanj o prenovi plačnega sistema in odpravo uravnilovke v spodnji tretjini plačne lestvice. FOTO: Jože Suhadolnik/Delo

V omenjeni pogajalski skupini so tako sprejeli odločitev, da pristopijo k organizaciji protestnega shoda za dostojno plačilo, ki bo potekal 24. februarja, če vlada do tedaj ne bo ponudila konkretnih rešitev.

Te morajo po njihovih navedbah odpraviti nesorazmerja v osnovnih plačah javnih uslužbencev v obsegu, primerljivem s plačnimi dvigi, ki jih je vlada že dogovorila s posameznimi skupinami v javnem sektorju. Poleg tega zahtevajo dvig najnižjih plač na raven minimalne plače ter ohranitev enotnega sistem plač v javnem sektorju, ki bo temeljil na načelu »enako plačilo za primerljivo delo«.

Zahtevajo tudi, da vlada o rešitvah, ki predstavljajo temeljna vprašanja plačnega sistema, pridobi soglasje sindikatov javnega sektorja. Da vladna stran javno napoveduje določene rešitve, ne da bi jih predstavila sindikatom, pa se jim zdi neprimerno.

Kot so napovedali, bodo tudi sami danes ministrici za javno upravo Sanji Ajanović Hovnik posredovali svoje predloge rešitev. Pripravili so namreč nabor 28 rešitev, s katerimi bi po njihovem mnenju lahko izboljšali obstoječi sistem in odpravili številne pomanjkljivosti. Konkretnih rešitev Počivavšek danes še ni razkril, saj bi jih želeli najprej predstaviti vladni strani. Je pa pojasnil, da »ne vključujejo odprave nesorazmerij pri vrednotenju delovnih mest, ki jih je nujno nemudoma odpraviti, ne glede na spremembe plačnega sistema«.