Galerija
Debata iskrena, stališča pa zelo različna
Pogledi držav glede migrantske in azilne politike tudi po pogovoru na Brdu ostajajo daleč narazen.
Evropska komisarka Ylva Johansson je izrazila razočaranje, da vprašanje financiranja STA še ni rešeno, minister Aleš Hojs pa je krivdo pripisal direktorju STA Bojanu Veselinoviču. FOTO: Primož Predalič/Ukom
15. 7. 2021 | 21:31
15. 7. 2021 | 22:11
4:28
A+A-
Po približno letu in pol so notranji ministri sveta EU ponovno v živo sedli za skupno mizo. Na Brdu pri Kranju so ob delovnem kosilu razpravljali o krepitvi schengenskega območja in iskali ustrezne rešitve za doseganje napredka pri pripravi celovite migracijske politike EU.
Evalvacija schengenskega sistema in njegova širitev je bila ena pomembnejših tem na neformalnem srečanju. Notranji minister Aleš Hojs je v uvodu poudaril, da si na kosilu želi iskrene in odprte debate o možnem napredku pri pogajanjih o paktu o migracijah in azilu.
Po koncu srečanja je bilo razumeti, da se je vsaj del ministrovih želja izpolnil. Poudaril je, da so ministri odprto in iskreno razpravljali o pogledih na pakt glede migracij in azila. »A stališča med državami članicami so še vedno daleč narazen,« je nadaljeval. Si pa vsi želijo napredka, ki ga ne bo brez določenega popuščanja. Največje nesoglasje je še vedno glede dogovora o premeščanju migrantov.
Hojsa veseli, da so vsaj pri uredbi evropske podatkovne zbirke prstnih odtisov (Eurodac) korak bliže dogovoru.
Ministri so imeli na dnevnem redu tudi boj proti kriminaliteti v digitalni dobi, predvsem uporabo umetne inteligence pri preiskavi kaznivih dejanj. Osredotočili so se na vpliv digitalnih dosjejev na delo organov odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj. Seznanili so se tudi s praktičnim prikazom vpliva predloga uredbe o umetni inteligenci na njihovo delo.
Soglasni so bili, da je omejevanje umetne inteligence v boju proti in pri preiskovanju kaznivih dejanj nedopustno. To je po koncu srečanja poudarila tudi evropska komisarka Ylva Johansson.
V drugi polovici leta naj bi luč sveta ugledal novi schengenski zakonik, ki bi jasneje določal pravila igre. Vsi se zavedajo, da je schengensko območje eno ključnih pridobitev velike evropske družine in je varovanje zunanjih meja Evropske unije zelo pomembno.
Pred vrati schengna sicer že nekaj časa čakajo Hrvaška, Romunija in Bolgarija, a ker gre na koncu za politično vprašanje, kjer je nujno soglasje vseh držav članic schengenskega območja, bodo pomembnejše rešitve tega področja, vse kaže, padle na bremena naslednje predsedujoče države sveta EU.
Zadnje mesece se s prihodi nezakonitih prebežnikov iz Belorusije spopada tudi Litva. Izvršna direktorica Evropskega azilnega podpornega urada (EASO) Nina Gregori in litovska notranja ministrica Agnė Bilotaitė sta na Brdu podpisali dogovor o pomoči EASO v Litvi. Tej baltski državi bo pomagalo do 50 pripadnikov urada.
Zagotavljali bodo operativno podporo na področju registracije prijav za mednarodno zaščito, pomagali pri obdelavi prošenj za azil in sprejemanju prosilcev. Dogovor bo najprej veljal do konca leta, a ga je mogoče podaljšati in prilagoditi potrebam.
Podporo Slovenije in EU je Litvi pri delu s prebežniki ob podpisu dogovora med EASO in Litvo obljubil tudi slovenski notranji minister Hojs. Napovedal je, da bo opremo in drugo podporo baltski državi poslala tudi Slovenija.
Pomen podpore Litvi je ob podpisu dogovora poudarila tudi evropska komisarka za notranje zadeve Ylva Johansson. »Litovska meja z Belorusijo je zunanja meja EU. Naše zunanje meje moramo varovati,« je dejala.
Evalvacija schengenskega sistema in njegova širitev je bila ena pomembnejših tem na neformalnem srečanju. Notranji minister Aleš Hojs je v uvodu poudaril, da si na kosilu želi iskrene in odprte debate o možnem napredku pri pogajanjih o paktu o migracijah in azilu.
Po koncu srečanja je bilo razumeti, da se je vsaj del ministrovih želja izpolnil. Poudaril je, da so ministri odprto in iskreno razpravljali o pogledih na pakt glede migracij in azila. »A stališča med državami članicami so še vedno daleč narazen,« je nadaljeval. Si pa vsi želijo napredka, ki ga ne bo brez določenega popuščanja. Največje nesoglasje je še vedno glede dogovora o premeščanju migrantov.
Hojsa veseli, da so vsaj pri uredbi evropske podatkovne zbirke prstnih odtisov (Eurodac) korak bliže dogovoru.
Umetna inteligenca in kazniva dejanja
Ministri so imeli na dnevnem redu tudi boj proti kriminaliteti v digitalni dobi, predvsem uporabo umetne inteligence pri preiskavi kaznivih dejanj. Osredotočili so se na vpliv digitalnih dosjejev na delo organov odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj. Seznanili so se tudi s praktičnim prikazom vpliva predloga uredbe o umetni inteligenci na njihovo delo.
Soglasni so bili, da je omejevanje umetne inteligence v boju proti in pri preiskovanju kaznivih dejanj nedopustno. To je po koncu srečanja poudarila tudi evropska komisarka Ylva Johansson.
Johanssonova razočarana glede financiranja STA
Tako minister Aleš Hojs kot evropska komisarka Ylva Johansson se nista mogla izogniti vprašanju o financiranju STA. Komisarka je po srečanju izrazila razočaranje, da vprašanje financiranja STA še vedno ni rešeno. Ko se je aprila srečala s slovenskim notranjim ministrom Hojsom, je namreč dobila vtis, da bo to rešeno. »Pričakujem, da bo slovenska vlada rešila to vprašanje in STA plačala sredstva, ki ji jih dolguje,« je izpostavila. Hojs pa krivdo pripisuje direktorju STA Bojanu Veselinoviču.
Tako minister Aleš Hojs kot evropska komisarka Ylva Johansson se nista mogla izogniti vprašanju o financiranju STA. Komisarka je po srečanju izrazila razočaranje, da vprašanje financiranja STA še vedno ni rešeno. Ko se je aprila srečala s slovenskim notranjim ministrom Hojsom, je namreč dobila vtis, da bo to rešeno. »Pričakujem, da bo slovenska vlada rešila to vprašanje in STA plačala sredstva, ki ji jih dolguje,« je izpostavila. Hojs pa krivdo pripisuje direktorju STA Bojanu Veselinoviču.
V drugi polovici leta naj bi luč sveta ugledal novi schengenski zakonik, ki bi jasneje določal pravila igre. Vsi se zavedajo, da je schengensko območje eno ključnih pridobitev velike evropske družine in je varovanje zunanjih meja Evropske unije zelo pomembno.
Pred vrati schengna sicer že nekaj časa čakajo Hrvaška, Romunija in Bolgarija, a ker gre na koncu za politično vprašanje, kjer je nujno soglasje vseh držav članic schengenskega območja, bodo pomembnejše rešitve tega področja, vse kaže, padle na bremena naslednje predsedujoče države sveta EU.
Litva dobiva pomoč
Zadnje mesece se s prihodi nezakonitih prebežnikov iz Belorusije spopada tudi Litva. Izvršna direktorica Evropskega azilnega podpornega urada (EASO) Nina Gregori in litovska notranja ministrica Agnė Bilotaitė sta na Brdu podpisali dogovor o pomoči EASO v Litvi. Tej baltski državi bo pomagalo do 50 pripadnikov urada.
Delovno kosilo minilo brez resnejših dogovorov.
Še naprej bodo iskali rešitve za migrantsko in azilno politiko.
Umetna inteligenca mora biti sestavni del boja proti kriminalu.
Še naprej bodo iskali rešitve za migrantsko in azilno politiko.
Umetna inteligenca mora biti sestavni del boja proti kriminalu.
Zagotavljali bodo operativno podporo na področju registracije prijav za mednarodno zaščito, pomagali pri obdelavi prošenj za azil in sprejemanju prosilcev. Dogovor bo najprej veljal do konca leta, a ga je mogoče podaljšati in prilagoditi potrebam.
Podporo Slovenije in EU je Litvi pri delu s prebežniki ob podpisu dogovora med EASO in Litvo obljubil tudi slovenski notranji minister Hojs. Napovedal je, da bo opremo in drugo podporo baltski državi poslala tudi Slovenija.
Pomen podpore Litvi je ob podpisu dogovora poudarila tudi evropska komisarka za notranje zadeve Ylva Johansson. »Litovska meja z Belorusijo je zunanja meja EU. Naše zunanje meje moramo varovati,« je dejala.
Sorodni članki
Hvala, ker berete Delo že 65 let.
Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.
NAROČITEObstoječi naročnik?Prijavite se
Predstavitvene vsebine
VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine
Komentarji