Debata iskrena, stališča pa zelo različna

Po približno letu in pol so notranji ministri sveta EU ponovno v živo sedli za skupno mizo. Na Brdu pri Kranju so ob delovnem kosilu razpravljali o krepitvi schengenskega območja in iskali ustrezne rešitve za doseganje napredka pri pripravi celovite migracijske politike EU.

Evalvacija schengenskega sistema in njegova širitev je bila ena pomembnejših tem na neformalnem srečanju. Notranji minister Aleš Hojs je v uvodu poudaril, da si na kosilu želi iskrene in odprte debate o možnem napredku pri pogajanjih o paktu o migracijah in azilu.

Po koncu srečanja je bilo razumeti, da se je vsaj del ministrovih želja izpolnil. Poudaril je, da so ministri odprto in iskreno razpravljali o pogledih na pakt glede migracij in azila. »A stališča med državami članicami so še vedno daleč narazen,« je nadaljeval. Si pa vsi želijo napredka, ki ga ne bo brez določenega popuščanja. Največje nesoglasje je še vedno glede dogovora o premeščanju migrantov.

Hojsa veseli, da so vsaj pri uredbi evropske podatkovne zbirke prstnih odtisov (Eurodac) korak bliže dogovoru.

Umetna inteligenca in kazniva dejanja

Ministri so imeli na dnevnem redu tudi boj proti kriminaliteti v digitalni dobi, predvsem uporabo umetne inteligence pri preiskavi kaznivih dejanj. Osredotočili so se na vpliv digitalnih dosjejev na delo organov odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj. Seznanili so se tudi s praktičnim prikazom vpliva predloga uredbe o umetni inteligenci na njihovo delo.

Soglasni so bili, da je omejevanje umetne inteligence v boju proti in pri preiskovanju kaznivih dejanj nedopustno. To je po koncu srečanja poudarila tudi evropska komisarka Ylva Johansson.



V drugi polovici leta naj bi luč sveta ugledal novi schengenski zakonik, ki bi jasneje določal pravila igre. Vsi se zavedajo, da je schengensko območje eno ključnih pridobitev velike evropske družine in je varovanje zunanjih meja Evropske unije zelo pomembno.

Pred vrati schengna sicer že nekaj časa čakajo Hrvaška, Romunija in Bolgarija, a ker gre na koncu za politično vprašanje, kjer je nujno soglasje vseh držav članic schengenskega območja, bodo pomembnejše rešitve tega področja, vse kaže, padle na bremena naslednje predsedujoče države sveta EU.

Litva dobiva pomoč

Zadnje mesece se s prihodi nezakonitih prebežnikov iz Belorusije spopada tudi Litva. Izvršna direktorica Evropskega azilnega podpornega urada (EASO) Nina Gregori in litovska notranja ministrica Agnė Bilotaitė sta na Brdu podpisali dogovor o pomoči EASO v Litvi. Tej baltski državi bo pomagalo do 50 pripadnikov urada.



Zagotavljali bodo operativno podporo na področju registracije prijav za mednarodno zaščito, pomagali pri obdelavi prošenj za azil in sprejemanju prosilcev. Dogovor bo najprej veljal do konca leta, a ga je mogoče podaljšati in prilagoditi potrebam.

Podporo Slovenije in EU je Litvi pri delu s prebežniki ob podpisu dogovora med EASO in Litvo obljubil tudi slovenski notranji minister Hojs. Napovedal je, da bo opremo in drugo podporo baltski državi poslala tudi Slovenija.

Pomen podpore Litvi je ob podpisu dogovora poudarila tudi evropska komisarka za notranje zadeve Ylva Johansson. »Litovska meja z Belorusijo je zunanja meja EU. Naše zunanje meje moramo varovati,« je dejala.