Neomejen dostop | že od 9,99€
Smo sredi tretjega letošnjega vročinskega vala, znova je prišlo so močnejših neviht, danes popoldne na severovzhodu države, med Mariborom in Mursko Soboto, v večernem času pa na Koroškem. Jutri in v sredo bodo možne povsod po državi.
Tako kot popoldanske nevihte je tudi večerna na območje Slovenije prišla iz Avstrije. Uprava za zaščito in reševanje zaenkrat na Koroškem poroča o intervencijah v Mežici, na Ravnah na Koroškem in Prevaljah. Na Prevaljah je narasli potok zalil stanovanjske objekte, tudi iz Mežice poročajo o zalitem skladišču enega izmed podjetij.
Območje med Mariborom in Mursko Soboto je nevihta prešla že popoldan. Uprava za zaščito in reševanje je postopoma po 15. uri navedla niz intervencij na območjih Maribora, Ruš, Puconcev, Dupleka, Šentilja, Kidričevega, Cerkvenjaka, Murske Sobote, Radencev, Apač in Gornje Radgone.
Ponekod na teh območjih so znova poročali o večih primerih vetroloma, podrtih drevesih in odkritih strehah.
Drugod po državi so izmerili izredno visoke temperature. Arso poroča, da so v Dobličah v Beli krajini izmerili 37,2 stopinje Celzija, kar je letošnji rekord.
Zvečer in ponoči bodo še nastale posamezne nevihte. Zjutraj bo pretežno jasno, na severovzhodu je še možna kakšna ploha. Najnižje jutranje temperature bodo od 16 do 22 stopinj Celzija, je zapisano na spletnih straneh Agencije RS za okolje.
V torek bo sončno in vroče, popoldne in zvečer bodo možne nevihte. Ponekod bo pihal vzhodni veter, na Primorskem dopoldne šibka burja. Najnižje jutranje temperature bodo od 16 do 22, najvišje dnevne od 30 do 35 stopinj Celzija.
Že v nedeljo so po Sloveniji namerili temperature med 30 in 36 stopinjami Celzija, današnja vročina pa je bila še kakšno stopinjo izrazitejša, je za STA povedal dežurni prognostik na Agenciji RS za okolje (Arso) Brane Gregorčič.
Neurje z vetrom in točo je v delu Pomurja, predvsem apaški dolini ter na poljih od Rakičana proti Turnišču, uničilo številne poljščine, najbolj je prizadelo pšenico, koruzo, buče in sojo. Po besedah specialista za poljedelstvo na Kmetijsko gozdarskem zavodu Murska Sobota Boštjana Ferenčaka so bile poljščine v občutljivi fazi, škoda je ogromna.
Žita so sicer zrela, a jih do neurja kmetom povsod še ni uspelo požeti. Ferenčak je za STA ocenil, da je bilo v času neurja požetih približno polovico pomurskih pšeničnih polj. Koruzo je neurje prizadelo med cvetenjem, opraševanjem in snovanjem storžev, uničilo je ogromno listne mase, stebla pa ponekod tudi polomilo.
V neurju so bile močno poškodovane tudi buče, soja, sončnice, vrtnine in trajni nasadi.
Predvsem v vzhodni polovici Slovenije bo verjetno vrhunec vročinskega vala, v torek bo vročina na vzhodu Slovenije za nekaj stopinj popustila, se bo pa preselila na Primorsko, kjer bo zapihala šibka burja in bo lahko v torek tam okoli 36 stopinj, medtem ko bo v večjem delu Slovenije v torek med 28 in 33 stopinjami, je napovedal Gregorčič.
Za drugo polovico tedna kaže, da vsaj v notranjosti Slovenije ne bo šlo čez 30 stopinj Celzija, morda bo na Primorskem kakšna stopinja nad 30, drugod vročine ne bo, bo pa vreme ostalo dokaj nestanovitno. A ker bo nekoliko hladneje, se bo verjetnost neurij od petka naprej nekoliko zmanjšala, je dodal Gregorčič.
Zaradi napovedanih visokih temperatur je Arso za danes oranžno vremensko opozorilo izdal za celotno državo, razen za severozahod, hkrati je za severovzhod, kot omenjeno, oranžno vremensko opozorilo za popoldne izdal zaradi možnosti močnejših krajevnih neviht. Za torek je oranžno vremensko opozorilo zaradi možnosti močnejših neviht izdano za celotno državo.
Po podatkih Arsa je prvi vročinski val v tem poletju trajal med 19. in 23. junijem, drugi med 8. in 12. julijem, tretji pa bo predvidoma od 15. do 19. julija. »Zanimivo je, da je dolžina vseh treh zelo podobna, nekako od štiri do pet dni,« so na družbenem omrežju navedli pri Arsu.
Neurje s točo, ki je v četrtek prizadelo območje od Mirne na Dolenjskem do Krškega v Posavju, je poškodovalo kmetijske pridelke na okoli 1350 hektarjih površin, kažejo prve ocene KGZS. Ponekod je škoda tudi do 100-odstotna. »Stanje na terenu je slabše, kot smo sprva ocenjevali,« je dejal predsednik brežiške območne enote KGZS Boris Orešek. Po besedah predsednika KGZS Romana Žvegliča bodo podatki o tem, koliko hektarjev kmetijskih površin je zadnje neurje prizadelo na ravni celotne države, znani v sredo.
Hvala, ker berete Delo že 65 let.
Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.
NAROČITEObstoječi naročnik?Prijavite se
Komentarji