Dan, ko bomo ob 35 stopinjah Celzija rekli, da je »precej sveže«

Agencija RS za okolje (Arso) je pripravila oceno podnebnih sprememb v Sloveniji do konca stoletja. Projekcije so pripravili na podlagi treh možnih scenarijev: optimističnega, zmerno optimističnega ter pesimističnega. Prvi, najmilejši scenarij predvideva hitro in učinkovito omejevanje izpustov ter aktivno politiko blaženja toplogrednih plinov. Drugi scenarij predvideva postopno zmanjševanje izpustov do leta 2100, pri tretjem scenariju pa naj ne bi zabeležili večjih uspehov pri omejevanju ter posledično tudi naraščanje toplogrednih izpustov po letu 2100.

»V prvi vrsti smo projekcije pripravili kot podlage, ki naj bi služile prilagajanju na podnebne spremembe. Hkrati pa služijo tudi različnim strateškim projektom, takim z dolgo življenjsko dobo, za katere je pomembno, da so odporni na podnebne spremembe. To je tudi ena od zahtev EU za večje investicijske projekte. Vsi, ki načrtujejo take projekte, potrebujejo naše projekcije,« je poudarila Mojca Dolinar, vodja oddelka za klimatologijo na Arsu.


 

Višje temperature, pogostejši vročinski valovi  in več zimskih padavin 

Povzetek obravnava pričakovane spremembe na območju Slovenije, pri tem pa so se osredotočili predvsem na povprečne temperature zraka ter na padavine, ki bi jih po ocenah lahko izmerili do konca stoletja. Projekcije so pripravili za tri časovna obdobja - do leta 2040, od leta 2041 do leta 2070 ter za zadnje obdobje med leti 2071 in 2100. Rezultati ocen za prihodnost napovedujejo znaten dvig povprečne letne temperature zraka na celotnem območju Slovenije ter v vseh letnih časih. V Sloveniji je prav tako predvideno opazno zmanjšanje padavin poleti ter njihovo naraščanje pozimi. Prav tako naj bi bili vse pogostejši vročinski valovi, grozi pa nam segrevanje zraka za šest stopinj Celzija. 

V skladu s predvidenim postopnim segrevanjem ozračja po svetu, bomo tudi na področju Slovenije podvrženi naraščanju temperatur. Na podlagi ocene predvidevajo dvig temperature zraka od 1 do 4 stopinje Celzija, odvisno od scenarija omejevanja izpustov. Znatne spremembe temperature naj bi sicer občutili v vseh letnih časih, a bodo le te najbolj občutne v zimskem času, ko naj bi temperatura naraščala še bolj strmo. 



Po ocenah Arsovih analitikov so scenariji za spremembe padavin manj zanesljivi, saj so le te časovno in prostorsko bolj raznolike. V primeru aktivne politike omejevanja toplogrednih plinov na podlagi ocen ne bi smeli pričakovati bistvenih sprememb, vsaj v začetnem obdobju ne. Postopoma naj bi se tudi območje naraščanja padavin na letni ravni pričelo širiti z vzhoda na zahod. Do leta 2100 pa po ocenah lahko na območju celotne Slovenije, z izjemo severozahoda, pričakujemo porast padavin za približno deset odstotkov. 

Povečalo se bo tudi število vročih dni, in sicer v primeru pesimističnega scenarija kar za 27 dni. Izredno vroče poletje leta 2003, ko smo 11. junija izmerili kar 35 stopinj Celzija, bo lahko ob koncu stoletja veljalo za »precej sveže«. Naraščanje padavin bo na podlagi ocen najbolj izrazito pozimi, poletja pa bodo sprva bolj suha, nakar se bodo konec stoletja zopet pogosteje pojavljale nevihte z deževjem. 



»Podnebne spremembe, kot sedaj že opažamo, se zajedajo v vse sektorje, od kmetijstva, ki je najbolj ranljivo in trenutno že najbolj opaža učinke podnebnih sprememb, do različnih gospodarskih panog, kot je denimo smučarski turizem, hidroenergetika in energetika na splošno. Tu je še vpliv na celotno naravo, zdravje ljudi prek širjenja različnih bolezni in tako naprej. Praktično ni sektorja, ki mu projekcije ne bi bile v korist,« je še pojasnila Dolinarjeva.

Naraščajoče koncentracije toplogrednih plinov v ozračju ter segrevanje Zemljinega površja sta razvidna pokazatelja podnebnih sprememb, za katere lahko v prvi vrsti krivimo prav vpliv človeka. Projekcije, ki so jih pripravili na Arsu, so sicer obremenjene z visoko stopnjo negotovosti, vendar nas vseeno stvarjo pred posledicami, ki nas lahko doletijo, v kolikor ne bomo sprevideli, daje čas za korenite spremembe.