Da nam bo zdravo srce še dolgo bílo

Ljubljana – Podatek iz zadnje raziskave CINDI, da imata dve tretjini odraslih Slovencev zvišan holesterol, ki je eden od najbolj ogrožujočih dejavnikov tveganja za pojav srčno-žilnih bolezni, vzbuja skrb. Redno spremljajmo vrednosti holesterola in pomagajmo srcu, da bo še dolgo bílo, je na včerajšnji okrogli mizi pozvalo združenje kardiologov.

Dobra novica je, da lahko vsaj polovico umrljivosti in obolevnosti preprečimo s preventivnimi ukrepi, kot so zdrav življenjski slog, varovalna prehrana, izogibanje tobačnim izdelkom, redna telesna aktivnost in po presoji zdravnika tudi jemanje zdravil. Okroglo mizo v okviru projekta Za kaj ti bije srce? je vodila Helena Peternel Pečauer iz Impressa. Projekt je spomladi začelo združenje za hipertenzijo z ozaveščanjem o pomenu poznavanja vrednosti krvnega tlaka, nadgrajuje pa se z ozaveščanjem o holesterolu, ki velja za tako imenovanega tihega ubijalca.

Bolniki nehajo jemati zdravila

Čeprav se je v zadnjih dvajsetih letih v Sloveniji in drugih razvitih državah umrljivost zaradi koronarne bolezni zmanjšala za več kot polovico, bolezni srca in ožilja še vedno veljajo za enega od vodilnih vzrokov obolevnosti in umrljivosti, je poudaril predsednik združenja kardiologov dr. Zlatko Fras. Na leto sicer umre 1400 ljudi manj, 700 zaradi primarne preventive in prav toliko zaradi pravilnega zdravljenja. Če bolnik redno jemlje zdravila, ki mu jih predpiše zdravnik, lahko ogroženost zmanjšamo tudi do 80 odstotkov, pravi Fras. Ugotovili pa so, da od 50 do 90 odstotkov bolnikov preneha jemati predpisana zdravila do konca prvega leta zdravljenja. Kot je dejal, so na podlagi tega izračunali, da je mogoče slabemu sodelovanju pri zdravljenju pripisati 9 odstotkov smrti v EU.



Dr. Borut Jug s kliničnega oddelka za žilne bolezni na ljubljanskem UKC je opozoril, da je »slabi« holesterol LDL še vedno glavni dejavnik tveganja za bolezni srca in ožilja, ki so povezane z aterosklerozo, zaradi katere v bolnišnicah zdravijo 10.000 prebivalcev vsako leto. Približno polovico srčnih infarktov je mogoče pripisati moteni presnovi krvnih maščob, ki vključuje visok holesterol LDL. Zato je pomembno zgodnje odkrivanje povečanih vrednosti krvnih maščob in nato njihovo obvladovanje. Tako je manj možnosti za srčni infarkt, možgansko kap in periferno arterijsko bolezen, ki lahko privedejo do invalidnosti ali celo smrti.

Pretiran strah za življenje kvari zdravje

Za aterosklerozo je značilno kopičenje maščob, predvsem holesterola LDL in vnetnih celic v steni koronarnih in drugih arterij, kjer se tvorijo aterosklerotični plaki, je pojasnil dr. Miha Čerček s kliničnega oddelka za kardiologijo na ljubljanskem UKC. Plaki pripomorejo k nastanku krvnega strdka, ki lahko zamaši koronarno arterijo. Zdravljenje je usmerjeno predvsem v zniževanje serumske ravni holesterola LDL, tako želijo preprečiti nastajanje aterosklerotičnih plakov ter stabilizirati obstoječe. Kot je dejal, je dokazano, da zdravljenje s statini zmanjša vsebnost maščob v aterosklerotičnem plaku in povzroči nastanek debelejše ovojnice, s tem pa je manj možnosti za miokardni infarkt.

Psihiatrinja Dragica Resman iz psihiatrične bolnišnice v Begunjah je poudarila, da se ljudem, dokler so zdravi, zdravje zdi samoumevno. Ko pa resno zbolijo, se razblinijo iluzije, izgubijo občutek varnosti in se zavedo, da so umrljivi. Opozorila je, da pretiran strah za življenje kvari zdravje in ovira zdravljenje, vodi lahko v anksiozne motnje in depresijo. Zato je pomembno, da bolniki od zdravnikov dobijo ustrezne informacije, da jim pojasnijo bolezen in pomen zdravljenja. Na potek zdravljenja imajo velik vpliv tudi svojci in prijatelji, če mu pokažejo, da ga imajo radi, ga spodbujajo in skupaj z njim skrbijo za bolj zdrav življenjski slog.