Neomejen dostop | že od 14,99€
Z okrepljeno primarno preventivo v obdobju od 2023 do 2050 bi lahko v Sloveniji preprečili kar 10.700 primerov rakavih obolenj. To pomeni toliko manj hudih diagnoz raka zgolj z opustitvijo kajenja tobaka, manj izpostavljanja onesnaženosti, zmanjšanja debelosti in škodljivega uživanja alkohola.
Podatki Evropske komisije in OECD kažejo, da bi lahko z večjim poudarkom na primarni preventivi v Sloveniji preprečili več kot 40 odstotkov novih primerov raka. Številke so neusmiljene: 6714 primerov manj raka bi bilo z zmanjšanjem uporabe tobaka, 2403 rake manj bi odkrili z zmanjšanjem onesnaženosti, 1059 manj rakov bi bilo ob doseganju ciljev za zmanjšanje debelosti, 529 primerov pa bi bilo mogoče preprečiti z manj opijanja. Cilj za tobak je 30-odstotno zmanjšanje uporabe tobaka med 2010 in 2025 ter do 2040 manj kot pet odstotkov prebivalstva, ki uporablja tobak. Pri alkoholu je cilj, da se med 2010 in 2030 njegova poraba zmanjša za vsaj petino, prav tako za 20 odstotkov naj bi upadlo visoko tvegano opijanje – to je šest ali več meric alkohola naenkrat pri odraslih. Glede onesnaženosti je cilj, da naj bi se do 2030 letna povprečna raven PM 2,5 omejila na 10 mikrogramov, do 2050 pa celo na pet mikrogramov na kubični meter. Cilj debelosti je, da se ta do leta 2025 zmanjša na raven iz leta 2010.
V obdobju med 2023 in 2050 bi po izračunih OECD breme raka pri nas predstavljalo 3,7 odstotka skupnih izdatkov za zdravstvo, kar je pod povprečjem EU.
Diagnoza rak v Sloveniji po podatkih registra raka vsako leto na novo v povprečju pretrese 17.000 ljudi, kar pomeni, da za rakom vsak dan v povprečju zboli 47 Slovencev in Slovenk ali kar dva vsako uro. Evropski informacijski sistem o raku (ECIS) kaže še bolj pretresljivo sliko: v letu 2022 so v EU odkrili 2,7 milijona novih primerov raka, to je pet novih diagnoz vsako minuto.
Evropa in z njo Slovenija se starata, stopnja umrljivosti z leti upada, »statistični« rezultat tega pa je naraščanje števila ljudi, ki živijo z rakom. Samo v Sloveniji jih je več kot 130.000.
Pojavnost raka je po podatkih ECIS večja pri moških – deloma tudi zaradi večje razširjenosti dejavnikov tveganja za raka med moškimi. Države z najvišjo stopnjo incidence raka so Danska, Irska, Nizozemska in Hrvaška.
V letošnjem letu mineva 15 let od sprejetja prvih strateških usmeritev za razvoj onkologije na državni ravni v okviru Državnega programa obvladovanja raka (DPOR). V teh letih smo v Sloveniji naredili velik napredek na področju raka, kar kaže tudi poročilo držav članic o stanju na področju (ne)enakosti obravnave raka, ki sta ga pripravili evropska komisija in Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj.
Dr. Sonja Tomšič, koordinatorica DPOR
Kot poudarjajo v Državnem programu obvladovanja raka (DPOR), je Slovenija v zadnjih letih dosegla velik napredek na področju raka, kar navsezadnje potrjuje tudi poročilo evropske komisije in OECD. Poročilo tudi kaže, da sta incidenca, to je število novih primerov rakov, in umrljivost zaradi raka v naši državi višji od povprečja EU, vendar smo pri tem nadpovprečno glede na EU povišali preživetje – za več kot deset odstotnih točk. To, poudarjajo pri DPOR, dokazuje uspešnost »zgodnjega odkrivanja bolezni, presejalnih programov in dostopa do najnovejših načinov obvladovanja raka«.
Poročilo evropske komisije in OECD omenja več ključnih prednosti onkološke oskrbe v Sloveniji, med drugim tudi »izjemno visoko dostopno« onkološko zdravstveno varstvo, to je za več kot 99 odstotkov prebivalstva, in v celoti ga krije obvezno zdravstveno zavarovanje, kar zagotavlja enakopravno obravnavo bolnikov.
Omenjeno evropsko poročilo napredek Slovenije prepoznava tudi v razvoju celostne rehabilitacije in specializirane paliativne oskrbe v zadnjih letih, poudarja pa, da je za nadaljnji razvoj teh področij ključno zlasti zagotavljanje dodatnih strokovnjakov.
Slovenija premore v primerjavi z EU tudi bistveno večji delež novih zdravil in podobnih bioloških zdravil za zdravljenje raka, za katera se stroški povrnejo.
Rak je globalno javnozdravstveno breme.
Pri nas za rakom vsak dan v povprečju zboli 47 ljudi.
Uspešni smo pri presejalnih programih, dostopu do novih načinov zdravljenja in celostni obravnavi bolnih.
Hvala, ker berete Delo že 65 let.
Obstoječi naročnik?Prijavite se
Komentarji