Številni starši prikrajšajo otroke za zaščito proti raku

Virusni hepatitisi, ki so po najnovejšem poročilu Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) ob tuberkulozi postali najpogostejši vzrok za umrljivost zaradi nalezljivih bolezni, vsako leto zahtevajo 1,3 milijona življenj, od teh 700.000 zaradi odpovedi jeter in pol milijona zaradi primarnega raka jeter, ki ga povzročata virus hepatitisa B in C. Rak jeter je tretji rak po smrtnosti in šesti najpogostejši ter edini od vseh rakov, ki je v zadnjih desetih letih v porastu.

Dr. Mojca Matičič s Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKC Ljubljana ne skriva, da je poročilo medicinsko stroko neprijetno presenetilo. Najnovejši podatki za Evropo kažejo, da je pet odstotkov rakov posledica infekcij. Med temi je najpogostejši humani papiloma virus (HPV), ki največkrat povzroči raka materničnega vratu. Zaradi te okužbe je v Evropi vsako leto potrjenih 60.000 rakov. Na drugem mestu je s 50.000 primeri rak želodca kot posledica okužbe z bakterijo Helicobater pilori. Na tretjem mestu so virusni hepatitisi. Več kot 30.000 ljudem na leto odkrijejo raka na jetrih kot posledico okužbe z virusom hepatitisa C.

Kot je še spomnila dr. Matičič, je komisija EU v 2021 izdelala plan za boj proti raku in pozvala članice EU, naj spodbujajo in izvajajo presejalno testiranje, med drugim tudi na raka materničnega vratu, ki ga povzročajo HPV.

Pet odstotkov rakov je posledica infekcij. Med temi je najpogostejši humani papiloma virus, HPV, ki največkrat povzroči raka materničnega vratu. FOTO: Shutterstock

Ista komisija je v 2023 posodobila plan in med infekcijskimi boleznimi vključila poziv državam, naj presejajo tudi na okužbo z bakterijo Helicobacter pilori. »Na veliko razočaranje strokovne javnosti pa v zadnji posodobljeni plan niso vključili preventivnih ukrepov in presejanja glede raka jeter,« pravi dr. Matičič.

Poziv staršem, naj cepijo otroke

V svetu je 300 milijonov ljudi kronično okuženih z virusom hepatitisa B in C, od teh s prvim v Evropi deset milijonov, z drugim pa devet milijonov. Predvsem hepatitis C, poudarja, poteka nezaznavno in večina okuženih ostane kronično okuženih, več desetletij se ne zavedajo okužbe, ki lahko tiho pripelje do ciroze in raka na jetrih. Ta virus lahko sproži tudi sladkorno bolezen tipa 2, bolezni ledvic, revmatske, kožne, žilne bolezni ali izrazito utrujenost, za katero sploh ne poznamo vzroka, ali hude bolečine v sklepih in mišicah. Virus pa lahko sproži tudi limfom. Tudi v Sloveniji imamo bolnike, pri katerih stroka določene limfome povezuje s to okužbo.

Dr. Mojca Matičič. FOTO: Ljubo Vukelič/Delo

Pri tem imamo vendar tudi učinkovite ukrepe, opozarja dr. Matičič in poziva: »Testirajte se, imamo dostopne in preproste teste. Zdravite se, imamo zdravila. Hepatitis C je prva in edina virusna bolezen, ki je ozdravljiva. Imamo tudi cepivo proti hepatitisu A in B, ki lahko povzroča raka. Slednjega imamo od srede 80. let. Vpeljali so ga v nacionalni program cepljenja otrok, ki so bili rojeni leta 1992 ali kasneje.« Kaj pa izplen? Dr. Matitič ne skriva razočaranja, ker v zadnjih letih precepljenost šoloobveznih otrok pri nas izrazito upada; ne dosega niti 80 odstotkov, čeprav WHO priporoča, da mora biti vsaj 95-odstotna. To, da v Sloveniji vsaj eden od petih otrok ni cepljen proti hepatitisu B, je, pravi, »dramatičen podatek«: »A to je ena najboljših popotnic, ki jo lahko otroku dajo starši, saj gre za prvo cepivo proti raku. Pozivam starše, naj otrokom omogočijo cepljenje proti hepatitisu B.«

Od leta 2020 pri nas cepimo otoke s šestvalentnim kombiniranim cepivom že pri 3. mesecu starosti. »Morda se bo precepljenost izboljšala, se nadeja.

Kaj pa populacija, rojena pred letom 1992? Gre za zamudnike, ki jim stroka svetuje, ker gre za spolno aktivno populacijo, naj se cepijo, saj je vsako leto veliko novih okužb, ki so spolno prenesene.

Testiranje

Testi so v Sloveniji široko dostopni in preprosti. Od 2012 se je na infekcijski kliniki vsak ponedeljek mogoče anonimno testirati na okužbo s hepatitisom B. Ali kot pravi dr. Matičič: »Praktično s ceste se lahko pride človek testirat.«

Projekt Ekspan

Ta je letošnja novost glede testiranja. Financira ga neposredno EU, organizirajo pa ga Legebitra, Stigma in Slovenska filantropija. Ta program omogoča dostopnost testiranja zunaj zdravstvenega sistema najbolj ranljivim – uporabnikom drog, ki niso v metadonskih programih, migrantom, spolnim delavcem in delavkam …

Vse osebe, ki so pozitivne na testu, neposredno pridejo na infekcijsko kliniko. Samo v prvih petih, šestih mesecih letos jih je bilo že več kot 30.

Zdravljenje

Slovenija je – tako dr. Matičič – ena srečnih držav, ki ima že deset let dovolj neposredno delujočih zdravil, tudi proti hepatitisu B.

Slovenija ima drugo najnižjo prevalenco okužbe s hepatitisom C v Evropi. FOTO: Arhiv Dela

Slovenija ima sicer drugo najnižjo prevalenco okužbe s hepatitisom C v Evropi, takoj za Nizozemsko. Ocena je, da znaša prevalenca 0,07 odstotka, kar pomeni 1200 okuženih, to so osebe, ki so si ali si še injicirajo drogo, okuženi pa so tudi med splošno populacijo.

Zahrbtni hepatitis E

Slovenija in strokovna javnost v zadnjih letih spoznavata novost po imenu hepatitis E, ki ga lahko dobimo z uživanjem določene prehrane. Gre za zoonozo, virus pa se nahaja v mesu, denimo, domače, divje svinje, divjadi ... Velika verjetnost, da se okužimo z virusom hepatitisa E je, če meso ni dobro termično obdelano.

Kot pravi dr. Matičič, je pri nas čedalje več bolnikov, pri katerih odkrivajo to bolezen, ki ni klasična bolezen jeter, saj virus prizadene tako rekoč vse organske sisteme: »Ta bolezen je veliki imitator, ker imitira druge bolezni in stroka niti ne pomisli, da gre v osnovi za hepatitis E.« Trenutno za kroničnim hepatitisom E zdravijo dva onkološka bolnika.