Covid povzroča krvne strdke

Ljubljana – Generalni direktor UKC Ljubljana Janez Poklukar in zdravnica Mateja Logar z Infekcijske klinike sta spregovorila o trenutnem stanju glede koronavirusa ter pripravljenosti socialnih in zdravstvenih zavodov. Kot sta poudarila, se vsi trenutno bojijo prihajajočih mesecev, predvsem zime.

Včeraj so na Infekcijski kliniki sprejeli mlajšega bolnika – zdravnika, ki se je okužil na delu v SB Brežice. Njegovo stanje je stabilno. Poleg njega se v UKC Ljubljana zdravi še 12 bolnikov, dva bolnika sta v intenzivni enoti. »Njuno stanje je zelo kritično, zato ne predvidevamo, da bosta enoto lahko v kratkem tudi zapustila. Stanje preostalih na oddelku pa je razmeroma stabilno,« je povedala Logarjeva.

Pri včeraj odkritih okužbah gre za nekaj novih izvorov, nekaj je sekundarnih, največja slabost pa je, da so primeri razpršeni po državi. Iz epidemiološkega vidika jim je zato težje slediti, kot bi jim bilo v primeru enega žarišča.

»Če gre za več manjših žarišč, je bistveno težje izvajati potrebne ukrepe za zajezitev novih okužb. Delo epidemiologov je oteženo, težje odkrivajo stike in prvoten izvor okužbe,« je poudarila Logarjeva. 

Epidemiologom za zdaj še uspeva aktivno slediti kontaktom obolelih.
 

Poziv k pravilni uporabi mask

Logarjeva je opozorila, da bombažne maske preprečujejo širjenje okužb od sebe navzven, medtem ko nas ne ščitijo povsem dobro pred tem, da bi se okužili sami.

Ker vse več ljudi nosi masko pod nosom, je spomnila, da taka uporaba ni pravilna. »Maska pod nosom bistveno poveča možnost za širjenje virusa. Tudi ko kihnemo, se nam delci iz zgornjih dihal širijo tudi skozi nos, enako se zgodi ob kašlju. Tudi skozi nos lahko izločamo delce sluzi, zato je masko obvezno nositi tako, da so prekriti nos in usta.«
 

Posledice okužbe

Covid – sodeč po raziskavah – povzroča tudi krvne strdke in posledično možgansko kap. Pri tretjini bolnikov, ki so jih hospitalizirali na infekcijski kliniki, so dokazali prisotnost krvnih strdkov, en bolniku je v času zdravljenja doživel možgansko kap.

»Tveganje za nastanek strdkov se ne zmanjša takoj, ko nekdo zapusti bolnišnico in se mu začne stanje izboljševati, ampak obstaja tudi po prihodu domov. V zadnjem obdobju opisujejo povečano pojavnost možganske kapi pri osebah, ki so prebolele covid-19, so mlajši in ne sodijo v rizično skupino za možgansko kap,« je opozorila Logarjeva.

Ljudje, ki so preboleli covid-19, se vračajo na kontrolne preglede, iz katerih potem sklepajo, kaj se z njimi dogaja. Zdravnica pravi, da jih ima znotraj dveh mesecev še dobra tretjina težave z utrujenostjo in zmanjšano fizično sposobnostjo: »Opisujejo občutek tiščanja v prsnem košu, nekateri so imeli prehodne težave z otekanjem sklepov. Kar nekaj težav imajo, a zaradi njih k sreči ne potrebujejo hospitalizacije, prav tako pri naših bolnikih nismo zaznali, da bi nastajali resni zapleti v smislu pljučne embolije in možganske kapi, kot so opisani primeri iz drugih držav.«

Logarjeva je še dodala, da niso zaznali povezave s težo bolezni in poznimi zapleti. Ti se po njenih besedah lahko pojavijo tudi pri nekom, ki je imel blage simptome bolezni.

Od 20 do 30 odstotkov njihovih pacientov zaradi nove bolezni za določen čas izgubi vonj in okus. Izguba vonja in okusa sta po besedah Logarjeve bolj specifična znaka za okužbo z novim koronavirusom kot pa na primer vročina. Pri ugotavljanju obolelosti s covidom-19 se seveda ne morejo zanesti zgolj na omenjena simptoma, kadar pa ga bolniki imajo, lahko z veliko verjetnostjo rečejo, da gre za okužbo z novim koronavirusom.

Logarjeva je še pozvala, naj se ljudje testirajo čim bolj zgodaj, ko zaznajo znake obolenja. Raziskave so namreč potrdile, da po šestem dnevu od začetka simptomov intenzivnost širjenja omenjenega virusa ni več izrazita.
 

Klic k medsebojni pomoči

Glede na to, da jih v prihajajočih mesecih, predvsem zimskem času čaka večmesečno bojevanje z novim virusom, je Janez Poklukar, direktor ljubljanskega kliničnega centra (UKC), zagotovil, da bodo pomagali komurkoli in kolikor bo v njihovi moči. A tudi UKC Ljubljana ni vsemogočen, zato je direktor apeliral na zavode, da vsi skupaj najdejo rešitev in drug drugemu pomagajo in premagajo, kar jih čaka. V prvem valu je UKC pomagal v domu starejših občanov (DSO) v Horjulu, zdaj so s strokovnimi nasveti aktivni v URI Soča, tri njihove zaposlene pa bodo odšle jutri pomagat v DSO Hrastnik.

»Naša pripravljenost ponuditi pomoč je široka, zato upam, da bo družba razumela tudi nas, ko bomo predstavljali svoje težave v zdravstvenem sistemu,« je poudaril Poklukar.

Danes UKC podpisuje pogodbo o delovnem programu z Zavodom za zdravstveno zavarovanje Slovenije. V pogodbi opozarjajo na vse zakonske obveznosti, ki v splošnem dogovoru še niso zajete; strošek dela in področje covida-19.