V Sloveniji bi že v četrtek lahko padle maske

Včeraj je bilo v državi potrjenih 528 okužb s covidom-19. Po oceni Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) je v Sloveniji trenutno aktivnih 29.677 primerov okužbe, kar je 411 manj kot dan prej. Epidemija se umirja in temu primerno je tudi stanje v bolnišnicah: v nedeljo je bilo hospitaliziranih 276 covidnih bolnikov, od tega 42 na intenzivni negi (pri 23 od teh 42 na intenzivni negi je bil covid vodilna diagnoza).

Minister za zdravje Janez Poklukar je danes obiskal Kliniko za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKC Ljubljana, kjer se je sestal z vodstvom Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana in vodstvom Infekcijske klinike (predstojnico klinike izr. prof. dr. Tatjano Lejko Zupanc, vodjo Oddelka Intenzivne terapije na Infekcijski kliniki UKC Ljubljana prof. dr. Matjažem Jerebom in doc. dr. Matejo Logar, infektologinjo in vodjo strokovne skupine za zajezitev in obvladovanje epidemije covida-19 pri ministrstvu za zdravje).

Tema pogovora so bile trenutne epidemiološke razmere.

Že pred epidemijo pa je bilo jasno, da trenutna Infekcijska klinika potrebuje nadgradnjo, novogradnjo in spremembe, ki bodo omogočile delo infektologom še v naslednjih 50 letih, je v uvodu dejal minister za zdravje. Nova Infekcijska klinika ni samo želja, ampak dejansko potreba. Zato je planirana zgraditev nove klinike, ki je po projektih vredna več kot sto milijonov evrov, od tega je 70 milijonov evrov zagotovljenih iz načrtov za okrevanje in odpornost, 40 milijonov bo prispevalo ministrstvo za zdravje, dva milijona pa UKC Ljubljana. Klinika bo tako dobila več kot 18.000 kvadratnih metrov uporabnih površin in okoli sto novih postelj in sodobno opremo.

Klinika se projektira na način, da bo bolnik, ki bo visoko kužen, lahko v celoti obravnavan na Infekcijski kliniki, kjer bo torej lahko opravil tudi vse preiskave in posege. »Danes vemo, da obravnava takega bolnika pomeni zastoj številnih procesov v UKC, saj so na primer operacijske dvorane v glavni stavbi,« je potrebo po novi kliniki, s katero bomo šli v korak s sodobno medicino, opisal minister.

Gradnja se bo začelo poleti 2023, zaključila pa naj bi se leta 2026.

Pri tem je minister izpostavil močan trend upadanja okužb s covidom. »Tako je danes tekla tudi potrebna razprava o tem, kaj, kje in na kakšen način opustiti nošenje maske. Glede na omenjeni trend verjamem, da bo imela tudi posvetovalna skupina danes razpravo na to temo, in verjamem, da se spremembe iz tega naslova lahko nadejamo že v četrtek.«

Ne glede na to, kakšna bo dokončna odločitev posvetovalne skupine, pa so si bili na današnjem srečanju na Infekcijski kliniki edini, da maske ostanejo v zdravstvu in nastanitvenih kapacitetah socialnega varstva.

Četudi maske v zaprtih prostorih morda ne bodo več potrebne, pa bodo priporočila po besedah ministra ostala enaka, in sicer da se uporaba mask še vedno priporoča ranljivim skupinam in starejšim.

Logarjeva, vodja posvetovalne skupine, je potrdila, da se bodo glede na splošni trend zmanjševanja števila okužb člani skupine danes še enkrat posvetovali glede možnosti, da se prekine uporaba mask v notranjih prostorih. Pogovarjali so se, da uporaba mask ne bi bila več smiselna v notranjih prostorih, če bi bilo v intenzivni enoti v zadnjih petih do sedmih dneh 35 bolnikov. Zadnje dni smo torej na meji in bomo zdaj ocenjevali, ali je ta primerna za to, da se maske opustijo. Svetovalna skupina je sicer o tem razpravljala že pred 14 dnevi in že takrat so opredelili pogoje za sproščanje in se o tem torej niso odločali ad hoc.

»Glede na to, da se približuje velika noč in če bo takšen ukrep, da maske niso več potrebne, sprejet, je treba vsekakor poudariti, da je za ljudi z dejavniki tveganja ali s svojci, ki imajo dejavnike tveganja za težji potek bolezni, še vedno priporočljivo nositi maske v notranjih prostorih.« Tudi pri omikronu se namreč lahko pojavi težji poteke bolezni, je opozorila infektologinja. Še vedno obstajajo nevarnosti za hospitalizacije, ki jih lahko z zaščitnimi ukrepi preprečimo, je bila jasna Logarjeva.

Predstojnica Tatjana Lejko Zupanc je dodala, da se razmere glede hospitalizacij bolnikov resda izboljšujejo, a so daleč od tega, da bi se strmo obrnile navzdol, česar bi si želeli. V zadnjem času zaznavajo lažje poteke bolezni, soočajo pa se tudi z respiratorno ogroženimi ljudmi in nekateri od njih potrebujejo tudi intenzivno terapijo. Je pa delež slednjih precej manjši, kot je bil v preteklosti.

Pri imunsko oslabljenih ljudeh se po besedah Lejko Zupančeve situacija ni veliko spremenila, saj se ti bolniki nikakor ne morejo očistiti virusa. Potrebujejo večkratno aplikacijo monoklonskih protiteles. V kratkem prihaja k nam nov koktajl monoklonskih protiteles, ki bo deloval preventivno in ima večmesečno aktivnost, je dodala predstojnica.

Izrazila je še veselje nad projektom nove infekcijske klinike, čeprav bo ta zahteval ogromno dela.

Minister je zanikal, da bi šlo pri ukinjanju mask za predvolilno potezo. Po njegovem v teh dneh na število okužb pomembno vplivajo podnebne razmere, dvig temperatur in sončni dnevi, poleg tega imamo opraviti s precej novim, očitno blažjim virusom – omikronom, imamo cepivo, 71 odstotkov starejših je precepljenih, in to vse so vidiki, na podlagi katerih se zdaj odločajo. Lani so bile odločitve drugačne, saj so bile tudi razmere druge, je pojasnil Poklukar.

»Pri sprejemanju priporočil se je ob negativnih trendih števila okuženih in hospitaliziranih treba zavedati, da moramo gledati tudi na to, da družba in ljudje v njej živijo na čim bolj normalen način. In da na čim bolj normalen način opravljajo vse obveznosti. Da bi sprejeli maske za novo normalnost, je v tem trenutku nesprejemljivo. V hladnih delih leta pa bo treba spet vedeti, kateri ukrep uvesti in kdaj.« 

Minister je pri tem še zagotovil, da glede ukrepov v maksimalni možni meri sledijo stroki: »Volitvam sem se odpovedal, ker se zavedam, da smo epidemijo lahko peljali optimalno samo na način, da smo tako rekoč pustili politiko vplivati nanjo minimalno ali skoraj nič.«