Epidemija je zdravstvenim zavodom finančno koristila

Iz podatkov o poslovanju javnih zdravstvenih zavodov (JZZ), ki jih je pripravilo Združenje zdravstvenih zavodov Slovenije (ZdrZZ), je razvidno, da je epidemija covida-19 pozitivno vplivala na njihovo finančno stanje. Lani so v primerjavi s predepidemičnim letom 2019 imeli za skoraj 67,5 milijona evrov višji presežek prihodkov nad odhodki. A ta kljub temu ne rešuje bistvenih težav.

Lanski presežek v višini 75,9 milijona evrov namreč ne pokrije vseh nakopičenih izgub iz preteklih let, ki znašajo dobrih 125 milijonov evrov. Problem nepokritih izgub ostaja in je lani predstavljal 4,2 odstotka celotnih prihodkov vseh JZZ in kar šest odstotkov celotnih prihodkov v bolnišnicah.

Lanski prihodki so se zvišali predvsem na račun epidemije. Iz intervencijskih zakonov za blažitev posledic epidemije so JZZ prejeli sredstva v skupni vrednosti 186,6 milijona evrov, poleg tega pa na račun Splošnega dogovora (SD) in aneksa k SD še dodatnih 36,5 milijona evrov (za boljše vrednotenje dejavnosti in razširitev dejavnosti). Če teh sredstev ne bi prejeli, bi bila finančna slika bistveno slabša, saj bi bili njihovi prihodki nižji za najmanj 121,4 milijona!

Stroški poleteli v nebo

Stopnje odpisanosti opreme v JZZ so se od leta 2017 nekoliko znižale, leta 2021 so bile v višini 79 odstotkov. Leta 2011 je bilo v bolnišnicah 67 odstotkov odpisane opreme, leta 2019 že 82,9 odstotka, zdaj pa je odpisane za 79,2 odstotka.

Stroški dela so bili letos v vseh JZZ višji za 8,4 odstotka v primerjavi z letom 2020, glede na leto 2019 pa za 33,3 odstotka. Stroški blaga, materiala in storitev so bili lani višji za 17,2 odstotka v primerjavi z letom 2020, glede na leto 2019 pa za 29,4 odstotka. Stroški amortizacije so bili leta 2021 višji za 4,9 odstotka glede na leto 2020, glede na leto 2019 pa za 13,7 odstotka. Čeprav so torej med epidemijo opravili bistveno manj storitev, se to pri stroških ni odrazilo.

Infografika Delo

Kakšno je finančno stanje bolnišnic? Od 27 jih je s presežkom odhodkov nad prihodki poslovalo devet (oba klinična centra, MKZ Rakitna, SB Trbovlje, Bolnišnica Topolšica, SB Celje, SB Slovenj Gradec, BGP Kranj, SB Sežana).

UKC je med vsemi poslovala najslabše, saj je imel lani 9,2 milijona presežka odhodkov nad prihodki. Glede na lanskoletni presežek prihodkov nad odhodki pa je najbolje poslovala SB Nova Gorica, ki je imela 5,8 milijona plusa.

Ljubljanski klinični center je leto 2021 zaključil z dobrih 98 milijoni evrov kumulativne izgube in 53,5 milijona zapadlih neporavnanih obveznosti, najbolje pa so se odrezali v novomeški bolnišnici. Tam so leto končali s 5,7 milijona evrov kumulativnega presežka in vsemi poravnanimi obveznostmi.

Na splošno so imele lani med JZZ največje težave pri poslovanju bolnišnice. Njihov delež v strukturi neporavnanih zapadlih obveznosti je kar 97,5 odstotka in delež njihove izkazane kumulativne izgube v celotni izkazani izgubi znaša kar 99,6 odstotka. Posledica vsega tega so njihove velike likvidnostne težave.

Poziv k spremembam

Zdravstveni domovi (ZD) in ostali JZZ leta 2021 na likvidnostnem področju niso imeli težav, saj izkazujejo minimalno višino neporavnanih zapadlih obveznosti in prav tako minimalno višino izkazane kumulativne izgube, sporočajo iz združenja. »Ker je v ZD izkazan pozitiven poslovni izid v višini 56,3 milijona evrov dosežen večinoma s prihodki, ki so neposredno odvisni od epidemije v višini 113,5 milijona, lahko pričakujemo, da se bo njihov finančni položaj v letu, ko ne bo več epidemije, in ob vseh drugih nespremenjenih pogojih v največji meri poslabšal. Njihov vstop v leto 2022 z nekaj rezerve, izražene s presežki prihodkov iz preteklega leta, je zato še kako dobrodošel.«

V združenju poudarjajo, da je nujno treba oblikovati cene zdravstvenih storitev vseh izvajalcev v višini, ki bo upoštevala vse zakonske obveznosti izvajalcev in gibanje materialnih stroškov na trgu, sicer bodo JZZ, takoj ko bodo usahnili prihodki iz epidemije, spet v rdečih številkah.

Zelo pomembna izkušnja iz obdobja epidemije je po njihovem mnenju tudi potrditev prepričanja, da so in bodo tudi v prihodnje sredstva ZZZS prenizka za vzdrževanje standarda zdravstvenega varstva v Sloveniji: »Zato je treba tem sredstvom dodati še del sredstev iz državnega proračuna po vzoru drugih držav EU.«