Covid je tudi priložnost za celovito zdravstveno reformo

Ljubljana - Zdravniške organizacije predlagajo uvedbo centralnega računalniškega naročanja na brise za covid-19 in seznanjanje z rezultati s pomočjo gesla, ki bi ga dobil vsak testiranec. Telefonski klici zaradi brisov namreč obremenjujejo linije in zdravnike, tudi zato se zmanjšuje njihova dostopnost. Do zdaj je bilo izvedenih 170.440 brisov in vsaj dvakrat ali celo trikrat toliko klicev zaradi njih.
 

Za manj telefonskih klicev

Če bi šlo za starejšega pacienta, bi mu pomagal naročiti se na bris svojec, saj – tako prof. dr. Radko Komadina, predsednik zdravniškega društva – 80-letni pacient ni vešč dela z računalnikom in tudi ne more na hitro svoje bolezni pojasniti po telefonu. Za starejše torej e-komuniciranje z zdravnikom nasploh ni primerno.

Odpisovanje na elektronsko pošto in nenehna dosegljivost po telefonu ravno tako obremenjujejo zdravnike in sestre, v zobozdravstvenih ambulantah pa je nasploh nemogoče, da bi zdravnik in zobni asistent prekinjala delo s pacientom in dvigovala telefon.
 

Administrativni pomočnik

Zahteva zdravstvene blagajne (ZZZS), da bi zobozdravniki ali njegov asistent vsak dan celo dve uri svojega časa namenil klicem in naročanju pacientov, je po mnenju predsednice zdravniške zbornice dr. Zdenke Čebašek Travnik »neizvedljivo« in »brez stika z realnostjo«.



Predlaga, da bi ZZZS za naročanje in osnovno komunikacijo s pacienti uvedel in plačeval administrativne pomočnike, ki bi morali imeti tudi vpogled v zdravstveno dokumentacijo pacientov – bili bi lahko študenti medicine in zdravstvene nege.

Obremenjenost zdravnikov se je zaradi epidemije po koncu izrednih razmer še povečala. Po mnenju koordinacije vseh treh zdravniških organizacij je nemogoče vse zaostanke odpraviti do konca tega leta, kot pričakujeta ministrstvo in ZZZS; bolj realno je do konca leta 2021. Pozdravljajo, da bodo vključili v odpravo zaostankov tudi zasebnike.
 

Dolgotrajna oskrba - dodatno delo tudi za zdravnike

Pač pa se ne strinjajo s položajem zasebnikov v predlogu novega zakona o dolgotrajni oskrbi, prav tako ne z dodatnimi deli, ki so po tem zakonu predvidena za zdravnike. Ti naj bi napotovali paciente na dolgotrajno oskrbo in ocenjevali zmožnost njihovih pomočnikov za to delo.

Zakon po besedah Igorja Dovnika, predsednika sekcije zasebnih zdravnikov, favorizira javne zavode v primerjavi z zasebniki na enak način, kot jih je zakon z zdravstveni dejavnosti prejšnje ministrice Milojke Kolar Celarc. To je nedopustno in na škodo bolnikov, meni Dovnik.
 

Poziv ministru Gantarju

V zdravniških organizacijah menijo, da je covid-19 priložnost za celovito reformo zdravstva po zgledu zahodne Evrope, v kateri koncesij ne bo več. Pacienti naj bi imeli pri vseh zdravnikih z dovoljenjem za delo enak dostop do zdravstvene zavarovalnice.

Ministra za zdravje Tomaža Gantarja zdravniške organizacije pozivajo, naj takoj prične polno delati na ministrstvu, da prepreči motne delovanja zdravstvenega sistema, ki jih zdravniki slutijo.