Češnje iz naših gozdov bo na dražbah prodajal tudi SiDG

Licitacija najboljše slovenske hlodovine, ki jo Zveza lastnikov gozdov Slovenije v sodelovanju z Zavodom za gozdove Slovenije organizira na Koroškem, je dobila konkurenco. Za ta način prodaje, ki je sicer uveljavljena tudi v tujini, se je odločilo podjetje Slovenski državni gozdovi (SiDG). Za zdaj le za les iz državnih gozdov, a če bodo v dražbo vključili zasebne lastnike, o čemer razmišljajo, se nam lahko zgodi, kar se je zgodilo Avstriji: zaradi poplave regijskih dražb jim je vrhunskega lesa zmanjkalo v nekaj letih in dražbe so ugasnile.

Po mnenju poznavalcev razmer ni narobe, da se je SiDG odločil za takšen način prodaje. Celo prav je, glede na to, da v petnajstih letih, odkar v Slovenj Gradcu potekajo dražbe vrednejšega lesa, na njih sprva sploh niso sodelovali, v zadnjih letih pa so nanjo pripeljali skromne količine lesa. A le – tako številni sogovorniki –, če bodo ostali pri prodaji lesa iz državnih gozdov. Če bodo na dražbah – na leto bodo organizirali dve do tri, v vmesnem času pa manjše količine vrednejše hlodovine prodajali še na spletnih dražbah –, ponudili tudi les zasebnikov, bi lahko kakovostno hlodovino iz slovenskih gozdov razprodati v petih letih.

Na zavodu za gozdove poudarjajo, da moramo pri gojenju in prodaji vrednejših sortimentov lesa slediti načelom trajnostnega gospodarjenja z gozdom in paziti na trajnostno rabo virov: »Ali bi tovrstnih licitacij lahko bilo preveč, bo pokazal čas.«

V SiDG so pojasnili, da sodelovanje zasebnih lastnikov na njihovih dražbah še proučujejo. »Predloge, da bi se lahko v dražbe v organizaciji SiDG vključili tudi zasebni lastniki, je sicer ob ponedeljkovem ogledu licitirane hlodovine v Kočevski Reki podprl tudi minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Jože Podgoršek,« so sporočili iz SiDG.

V družbi zatrjujejo, da licitacije v njihovi organizaciji ne ogrožajo drugih in da je prostora za tovrstno prodajo še veliko. To podkrepijo s podatki: »V Sloveniji se je lani posekalo 4,2 milijona kubičnih metrov gozdnih lesnih sortimentov (kar je en milijon kubičnih metrov manj kot leto pred tem). Če upoštevamo, da je okoli 60 odstotkov od tega hlodovine, od katere so trije odstotki primerni za prodajo na tovrstnih dražbah, lahko preračunamo, da je takšne hlodovine v slovenskih gozdovih letno najmanj 85.000 kubičnih metrov. Za primerjavo: na zadnji licitaciji v Slovenj Gradcu so lastniki gozdov ponudili malo manj kot 4000 kubičnih metrov hlodovine, na licitaciji, ki jo je organiziral SiDG, pa je bilo, denimo, na voljo 640 kubičnih metrov hlodovine.«

Kdo si lasti pravila dražbe?

SiDG je za dražbo povzel način dela, pravila dražbe organizatorjev s Koroške in celo sodelavko, ki pa pri organizatorju dražbe v Slovenj Gradcu ni imela nobene konkurenčne klavzule. »To ne drži. Pravila dražbe so skladna z veljavnimi pravili družbe SIDG o načinu in merilih za prodajo gozdnih lesnih sortimentov, ki jih sprejme vlada kot skupščina SiDG.« In nadaljujejo: »Po naših informacijah so bila sicer pravila, ki se uporabljajo na dražbi v Slovenj Gradcu, pridobljena v okviru čezmejnega projekta, ki ga je takrat izvajal Kmetijsko gozdarski zavod Maribor v sodelovanju z Gozdarskim inštitutom Slovenije, Štajersko Kmetijsko gozdarsko zbornico (Landwirtschaftskammer Steiermark) in lesnim grozdom dežele Štajerske (Holzcluster Steiermark). Projekt je bil v celoti financiran iz sredstev sklada za regionalni razvoj EU – čezmejni program Interreg Slovenija-Avstrija, zato si teh pravil po našem mnenju ne more nihče lastiti.«

Jože Jeromel, gonilna sila dražbe hlodovine na Koroškem, je ogorčen. Potezo SiDG je označil za nepošteno, saj je zanjo izvedel iz medijev. »To preprosto ni fer,« je izjavil, med tem pa s sodelavci – upa, da zgolj po naključju – še vedno čaka na podpis pogodbe za najem zemljišča za organizacijo tokratne dražbe v lasti Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov RS. Na potrebo po pravni zaščiti prireditve ni doslej še nikoli pomislil.

»Tradicionalne licitacije vrednejših sortimentov lesa v Slovenj Gradcu imajo izjemen prispevek k zavedanju o pomenu vrednosti lesa in vrednosti gozda, ki ima poleg ekonomskih tudi neprecenljive okoljske in socialne funkcije,« opozarjajo na Zavodu za gozdove Slovenije. »To je neprecenljiva učilnica v naravi, ki prispeva k prepoznavnosti mesta in regije,« je rekel Tilen Klugler, župan mestne občine Slovenj Gradec. Klugler organizatorje dražbe podpira, a ne z zemljiščem, saj občina tako velikega več nima na razpolago.