Družba Slovenski državni gozdovi (SiDG) je naredila pomemben korak k ustanovitvi lesnih centrov na Dolenjskem, Štajerskem, Notranjskem in Koroškem, ki naj bi postali pobudniki razvoja gozdno-lesne verige na svojih območjih. Objavila je javni poziv, s katerim išče potencialne partnerje za njihovo vzpostavitev. SiDG namerava v centre vstopiti kot dobavitelj surovine in manjšinski lastnik, a številni lesarji centrom že zdaj nasprotujejo, saj ocenjujejo, da bodo njihova konkurenca.

Poslovni direktor SiDG Matjaž Juvančič: »Pričakujemo, da bomo v prihodnjih letih oblikovali vsaj štiri lesne centre, ki bodo pomenili dodano vrednost slovenskemu lesu in pomemben tehnološko-tržni razvoj na področju slovenskega lesarstva.«

INFOGRAFIKA: Delo

Če bo zanimanje (rok za oddajo ponudb je 31. januar prihodnje leto), bosta SiDG in strateški partner ustanovila novo družbo, v kateri bo imel SiDG manjšinski delež, večinskega pa bo obvladoval izbrani strateški partner ali konzorcij strateških partnerjev. SiDG bo lahko lesnemu centru zagotovil 20 tisoč kubičnih metrov žaganega lesa na leto ter kapitalski vložek do višine 7,3 milijona evrov. »Minimalni kapitalski vložek SiDG znaša 500.000 evrov, v družbeni pogodbi pa bomo predvideli tudi možnost umika iz lastništva najkasneje po osmih letih poslovanja,« so pojasnili v SiDG.

Pri izbiri strateških partnerjev bo med drugim cilj SiDG vzpostaviti čim daljše predelovalne verige in doseči čim višje dodane vrednosti predelave lesa. Prednost bodo imele dejavnosti s seznama pomembnih investicij za zagon gospodarstva po epidemiji covida-19. To so: proizvodnja križno lepljenih plošč, lameliranega lesa, lepljenih profilov, konstrukcijskega lesa in ivernih plošč, pa tudi proizvodnja furnirja in furnirnih plošč ter drugi proizvodi iz lesa.

V SiDG bodo strateške partnerje iskali v dveh fazah, zavezujočo pa zaključili že do konca marca 2022. Zdaj so torej na potezi lesna in pohištvena podjetja. Nekatera med njimi se bojijo nove konkurence na trgu, a v SiDG mirijo, da je njihov strah odveč, saj si želijo razvijati predvsem dejavnosti, ki so na trgu deficitarne.

Lesarstvo odvisno od gozdarstva, ne pa tudi obratno

Na Koroškem je malo podjetij, okoli katerih bi lahko nastal lesni center. Dravograjska županja Marijana Cigala zagovarja možnost, da bi bil pri njih, in sicer na lokaciji okoli opuščene tovarne ivernih plošč v lasti turškega podjetja Yildiz Entegre Adria. Cigala upa, da se bodo turški lastniki prijavili na poziv SiDG in uresničili napovedi o zagonu proizvodnje in zaposlitvi 180 ljudi. Drugo potencialno podjetje za vzpostavitev lesnega centra pa je Lesoteka. Direktor Žan Pritržnik je sporočil, da javnega poziva SiDG še niso podrobno proučili, zato ga ne morejo komentirati.

Lesnim centrom že nekaj časa nasprotuje direktor družinskega mizarskega podjetja Melu Alojz Selišnik iz Luč. »Država bo z našim lesom domačim, slovenskim podjetjem delala konkurenco. Na območni obrtni zbornici Mozirje smo proti. S tem se vračamo nazaj v socialistične poglede, v lesne kombinate, pri čemer sploh ne vemo, kaj konkretno bodo v posameznem centru počeli. To je državna intervencija! Tak razpis sploh ne bi smel zagledati luči dneva,« je bil oster Selišnik. Poudaril je, da se ne zavedajo, kaj pomeni lesna industrija: »V lesarstvu moraš imeti vse naštudirano. Od projektiranja naprej. In medtem ko je lesarstvo v celoti odvisno od gozdarstva, gozdarstvo ni popolnoma nič od lesarstva. Gozdar lahko komur koli proda les, razen če je družbeno odgovoren in ga proda domačim. Vsekakor bodo ti lesni centri konkurenca nam, ki vztrajamo.«

Vsi niso proti

Med podjetji, ki pa se zanimajo za postavitev lesnega centra v Savinjski regiji, je škotska družba BSW Timber. Po naših informacijah naj bi se zanimali za lokaciji na Vranskem poleg centra varne vožnje, kjer je industrijska cona, in v Arji vasi ob izvozu z avtoceste, kjer pa je težava razpršeno lastništvo zemljišča. Predstavnik škotske družbe Janez Mazej ni hotel ne potrditi ne zanikati, ali sta to lokaciji, ki jih zanimajo: »Ko smo predstavili lokacijo za žago na Gomilskem, se je potem vse dvignilo proti nam. Razpis je šele izšel in ga moramo z lastniki še proučiti, potem se bomo pa odločili, ali se bomo sploh prijavili.« Je pa povedal, da tudi v Zgornji Savinjski dolini še zdaleč niso vsi proti lesnemu centru in da si predvsem manjše žage želijo takega centra ter dodal, da je nekaj treba narediti: »Osemdeset odstotkov hlodovine iz Zgornje Savinjske doline gre na avstrijske žage«.