Čeprav je volkov več, so se škode za polovico zmanjšale

Član stranke SLS in rejec drobnice Stanislav Bergant, ki je 5. decembra v evropskem parlamentu predstavil peticijo za zmanjšanje števila velikih zveri v Sloveniji, je navedel nepravilnosti in neresnice glede učinkovitosti projekta SloWolf, so opozorili na ljubljanski biotehniški fakulteti.

Bergant, ki je peticijo, pripravljeno v Sindikatu kmetov Slovenije – v njem je veliko članov ali simpatizerjev stranke SLS –, predstavil kot predstavnik Zveze društev ekoloških kmetov Slovenije, je zanikal rezultate projekta SloWolf z izjavo, da se je v obdobju 2008–2018 število napadov velikih zveri na rejne živali zmanjšalo zaradi prenehanja kmetovanja in upada števila rejnih živali, ne pa zaradi učinkovitih zaščitnih ukrepov v okviru projekta. Peticijo je v evropskem parlamentu aktivno podprl tudi evropski poslanec Franc Bogovič, član stranke SLS in poslanske skupine Evropske ljudske stranke (Krščanskih demokratov). 



Predsednik sindikata kmetov Anton Medved je avgusta letos peticijo za zmanjšanje števila velikih zveri osebno predal v roke nekdanjemu komisarju za kmetijstvo in razvoj podeželja Philu Hoganu, ki je obiskal kmetijski sejem Agra v Gornji Radgoni. 

»Projekt je potekal od začetka leta 2010 do konca leta 2013, zato v njem nikoli nismo analizirali ali poročali podatkov za obdobje 2008–2018, ki ga navaja Bergant,« je v odzivu zapisala vodja SloWolfa Aleksandra Majić Skrbinšek. V projekt, katerega cilj je bil vzpostaviti monitoring populacije volka, pripraviti akcijski načrt upravljanja volkov ter izboljšati sobivanje z njimi z izobraževanjem ter doniranjem visokih električnih mrež in pastirskih psov rejcem, se je vključilo osem rejcev drobnice, ki so imeli od 30 do 800 ovac in so v preteklosti imeli škode zaradi volkov.


 

Za 200.000 evrov manj izplačil odškodnin

Že po prvih dveh letih uporabe podarjenih zaščitnih sredstev se je izplačilo odškodnin tem rejcem zmanjšalo za skoraj 200.000 evrov. Noben rejec v času trajanja projekta ni opustil reje drobnice. »O učinkovitosti zaščitnih ukrepov smo torej sklepali izključno na podlagi spremljanja kmetijskih gospodarstev in izvajanja ukrepov na njih, ne pavšalno,« je v odzivu zapisala Majić Skrbinškova.

Število drobnice se je v obdobju 2008–2018 res zmanjšalo – za slabih 18 odstotkov. Hkrati se je število volkov v obdobju 2010–2018 (prej ni bilo sistematičnega spremljanja) povečalo za več kot 140 odstotkov. Ne glede na večjo številčnost volkov so se škode, ki so jih v letih med 2010 in 2018 povzročili, za polovico znižale, je opozorila Majić Skrbinškova.

Preberite še: Odstrel strogo zaščitene vrste ne sme biti tako samoumeven