Cene zaščitne opreme tudi za najranljivejše poletele v nebo

Ljubljana – Domove za starejše, ki jih že dolgo pesti pomanjkanje kadra, je epidemija potisnila v težek položaj, saj v njih živi najranljivejša skupina prebivalcev. Okužbo s koronavirusom so do zdaj ugotovili v štirih, v Metliki, Šmarjah pri Jelšah, Štorah in enoti Kolezija ljubljanskega doma Vič-Rudnik. Povsod primanjkuje zaščitne opreme in kadra, kar se trudijo reševati po najboljših močeh, pri čemer želijo zaščititi stanovalce, pravijo direktorji.   



Težava je predvsem to, da so se cene zaščitne opreme zvišale tudi za več kot desetkrat, kot so bile do zdaj na javnih razpisih. Domovi, ki sicer ravnajo zelo racionalno, zdaj niti ne pomišljajo, da tako drage opreme ne bi naročili, predvsem zaradi zaščite najranljivejše skupine. Ker se okužba lahko hitro razširi na stanovalce – simptomi pri zaposlenih niso opazni takoj, testiranje pa je omejeno – direktor mariborskega doma Danice Vogrinec Marko Slavič, ki ima 809 stanovalcev, vladi predlaga nujen ukrep, da bi v domovih, pa tudi v bolnišnicah, vzeli bris vsem stanovalcem in zaposlenim. To bi bil po njegovem mnenju ključni korak za preprečevanje virusnih okužb. »Takoj nato pa bi morali nadaljevati rigorozne ukrepe za zmanjšanje tveganja okužbe pri stanovalcih in zaposlenih, ki bi lahko nastala po odvzetih brisih.«

Zdravstveni kader prosijo za pomoč

Najtežje razmere so v metliškem domu s 172 stanovalci, kjer so prvi zaznali pojav koronavirusa, v dom ga je prinesel tamkajšnji zdravnik. Okuženih je pet zaposlenih in sedem stanovalcev, po zadnjih podatkih se število stanovalcev z znaki okužbe povečuje. Zagotovljeno imajo 24-urno zdravniško oskrbo in pomoč tudi iz črnomeljskega in novomeškega zdravstvenega doma. Večino stanovalcev s sumom na okužbo so preselili v enoto starega gradu (Komenda), kjer je 17 postelj. Tako so tudi v metliškem domu zagotovili boljše prostorske razmere za preprečevanje širjenja okužbe. O spremenjenem zdravstvenem stanju posameznega stanovalca so svojci takoj obveščeni. Pomoč na domu izvajajo le v nujnih primerih, za vse druge potrebe, na primer dostavo kosil na dom, nabavo hrane in zdravil, pa poskrbijo prostovoljci Rdečega križa. Ker jim zelo primanjkuje zdravstvenega kadra, so vse dni prešli na 12-urni delovnik podnevi in ponoči, ki je sicer veljal ob nedeljah. Primanjkuje jim predvsem medicinskih sester, bolničarjev, negovalcev in strežnic. Prosijo vse, ki imajo ta znanja in so jim pripravljeni pomagati, da se javijo na telefonsko številko 07 30 63 140 ali na e-naslov tajnistvo@dso-metlika.si. Izpad nezdravstvenega osebja pokrivajo s prostovoljci iz tamkajšnje civilne zaščite in Rdečega križa.

Za ljudi je treba poskrbeti

Ivica Lozar, direktorica metliškega doma, v katerem imajo do zdaj največ izkušenj, je prek skupnosti socialnih zavodov poslala priporočila drugim domovom, kako ravnati. O tem, kaj je njeno sporočilo državi, politikom in vsem odločevalcem v teh kriznih časih, čemu bi morali posvetiti več pozornosti, ko se bodo razmere normalizirale, pa pravi, da se strinja z zdravnikom dr. Andrejem Trampužem, da bi morali ohranjati in okrepiti vsem dostopno javno zdravstvo, k temu pa dodaja tudi vsem dostopne javne socialnovarstvene zavode: »Politiki in odločevalcem polagam na srce, da v 'mirnem' času poslušajo in slišijo ter upoštevajo priporočila stroke in izvajalcev. Vsi namreč že več let opozarjamo na nevzdržno stanje v domovih za starejše, na pomanjkanje kadrov, na zapuščanje poklica, na prenašanje zvišanja stroškov na stanovalce in svojce, kar je nesprejemljivo. Vsi naši pozivi naletijo na gluha ušesa oziroma na argumentiranje, da ni denarja. Dokler dostojno preživljanje starosti in vsem enako dostopno javno zdravstvo ne bosta prednostna naloga politike, ne moremo pričakovati sprememb. Predvsem pa to: smo ljudje in za ljudi je treba poskrbeti. Kapital ne sme biti v prvem planu ter ne glavni in edini interes politike.«



Število okuženih narašča tudi v Domu upokojencev Šmarje pri Jelšah, v katerem je okoli 200 stanovalcev, je sporočila direktorica Gordana Drimel. Trenutno je znano, da je okuženih 18 stanovalcev in štirje zaposleni.

Stanovalci razmere sprejemajo z razumevanjem

V domu starejših občanov Lipa v Štorah, v katerem skrbijo za 215 stanovalcev, ki so tudi v varovanih stanovanjih, prav tako imajo varovani oddelek za dementne, so okužbo s koronavirusom odkrili pri eni zaposleni, ki sicer živi v Šmarjah pri Jelšah. Direktorica Marinka Hrnčič je povedala, da so odvzeli bris še trem zaposlenim in dvema stanovalcema, bili so negativni. Do danes imajo dovolj rokavic in razkužila, nekoliko večji problem so kirurške maske. Stanovalci, ki z razumevanjem sprejemajo izredne razmere, ne jedo več v skupnih prostorih, temveč v svojih sobah, razvajajo jih s kakšno kavico ali nekoliko več sadja. Iz sobe sme samo vsak posamezno. Osebje ves čas uporablja zaščitno opremo, maske, rokavice. Če jim čas dopušča, peljejo po tri stanovalce na sprehod.

Ob pomanjkanju kadra, tudi zaradi bolniške odsotnosti, so že deset let stalni del ekipe študenti, ki delajo prek študentskega servisa; ti delajo tudi v teh razmerah, trenutno pa ni tistih, ki prihajajo na prakso. Po domskem radiu, ki se sliši po vseh prostorih, vsak dan motivirajo in kaj lepega preberejo stanovalcem in zaposlenim. Trenutno tudi še izvajajo socialni servis, 15 naročnikom prinašajo kosila, vse druge storitve so omejili. Direktorica še pravi, da v času, ko morajo v domovih sproti reševati razmere, ki se spreminjajo iz dneva v dan, od NIJZ, ministrstva za zdravje in bolnišnice dobivajo preveč razpršena sporočila in navodila, za birokracijo pa nimajo časa: »Narediti moramo vse, da bi preprečili širjenje bolezni, vprašanje pa je, kako nam bo uspelo. Najbolj se bojimo za naše uporabnike, ki sodijo v najbolj rizično skupino,« še pravi Hrnčičeva.
 

Lahko se sprehajajo po domskem parku

Okužba s koronavirusom je bila potrjena tudi pri zaposlenem v enoti Kolezija doma starejših občanov Ljubljana Vič-Rudnik s 570 stanovalci, 378 jih biva v enoti Bokalci, 192 pa v enoti Kolezija. Okuženi je zbolel doma, nekaj dni po tistem, ko je bil zadnjič v službi. Kot je povedala direktorica Melita Zorec, ki je tudi predsednica upravnega odbora SSZS, so takoj obvestili epidemiološko službo in ravnali skladno z navodili. Okužba do zdaj ni bila potrjena v nobenem od ljubljanskih javnih domov. Občina jim je ponudila skupno deset premičnih postelj, na katerih lahko prespijo zaposleni, šest jih je v domu Vič-Rudnik. Še vedno velja stroga prepoved obiskov, izjema je obisk umirajočega sorodnika.

Zorčeva pravi, da so stanovalci trenutno v samoizolaciji v svojih sobah, kjer se tudi prehranjujejo. Odpovedali so vse skupinske dejavnosti, izvajajo pa sprehode in druge individualne aktivnosti v okviru delovne terapije po sobah. Stanovalci se v obeh enotah lahko sprehajajo po domskem parku, ob izhodu in ob vrnitvi si razkužijo roke. Omogočajo jim telefonske pogovore s svojci, urejajo pa tudi vse potrebno za videoklice prek tablic. Zaposleni si vsak dan merijo telesno temperaturo, ob vstopu v dom si razkužijo roke. Pri vseh dejavnostih, ki jih izvajajo, upoštevajo ustrezno razdaljo in druge previdnostne ukrepe. Zorčeva svojcem zagotavlja, da je za osnovne potrebe stanovalcev dobro poskrbljeno: »Seveda so osamljeni in pogrešajo bližnje. Zelo se trudimo, da jim je kar se da udobno in prijetno. A trenutno je najpomembnejše to, da virus ne pride v dom. Borimo se proti nevidnemu sovražniku, ki po vsem, kar je do zdaj znano, najbolj ogroža ravno starejše.« 

Velika večina svojcev ukrepe podpira

»Če bi kdo pred mesecem rekel, da se bo organizacija in življenje v domu tako spremenilo, mu ne bi verjeli,« je dejal Tomaž Teran, vodja zdravstvene oskrbe in nege v mariborskem domu Danice Vogrinec. »Še pred kratkim je bilo veliko druženja, prireditev in dogodkov, zdaj pa se približno 450 zaposlenih trudi stanovalcem olajšati te težke čase,« pravi. Trudijo se, da stanovalci pijejo dovolj tekočine, z večkratnimi obhodi pa poskušajo ublažiti izgubo socialnih stikov. Obiski so prepovedani, stanovalci pa so v sobah, kjer tudi pojedo obroke. Zaposleni pogosteje in poostreno razkužujejo in prezračujejo sobe, večkrat na dan za kratek čas, brez prepiha. Skuhajo jim tudi kakšno kavico, saj so morali kavarno zaradi poostrenih ukrepov zapreti.

Domski psiholog jim nudi psihološko podporo, tistim, ki zmorejo, pa omogočijo individualne aktivnosti v sobi, kot so reševanje križank, ugank, barvanje, ročna dela. Redno jim tudi prenašajo pozdrave bližnjih, še posebno tistim, ki ne zmorejo telefonske komunikacije. Urejajo tudi možnost videoklicev in podobnih tehnologij za ohranjanje stikov. Teran pravi, da se stanovalci dobro držijo ter razumejo sedanje razmere, čeprav so v stiski zaradi zmanjšanja socialnih stikov in omejenega gibanja.
Pomanjkanje kadra je pri njih nedaleč od avstrijske meje, še bolj izrazito: »Vemo, da nas čaka težavno obdobje, še posebno če se pojavijo oboleli, ki jih trenutno še ni. Vendar zaposleni znamo stopiti skupaj in zavedamo se, da je populacija, za katero skrbimo, najbolj ogrožena, saj je v njej veliko zelo bolnih ter kroničnih bolnikov; v določenem delu, ki je vse večji, smo že prava negovalna bolnišnica.«

Teran pravi, da velika večina svojcev ukrepe podpira in se kljub stiski, ki je nastala zaradi prepovedi obiskov strinja, da je to najboljše za vse. Gotovo je tudi kakšen svojec, ki zaradi osebne stiske ob prekinitvi stikov s svojim bližnjim ukrepe težje sprejema. Z njim se poskušajo pogovoriti ter tako stisko omiliti in prebroditi.