Neomejen dostop | že od 9,99€
Vse kaže, da se bo turistični obisk letos že izenačil s tistim v letu 2019, vendar panoga ostaja pred velikimi izzivi, med katerimi turističnim in gostinskim ponudnikom skrb povzročajo vse dražji življenjski stroški, ne le zaradi višjih stroškov, ampak zaradi možnega negativnega vpliva na povpraševanje po turističnih storitvah.
Direktorica Slovenske turistične organizacije Maja Pak je na letošnjih Slovenskih dnevih turizma opozorila, da panogo kljub okrevanju čaka še precej nalog, med drugim reševanje problema pomanjkanja gostinskih in turističnih delavcev, podražitev prevozov in transporta ter nove naložbe v digitalizacijo in trajnostni razvoj. »Ne bo več dovolj le nevtralizirati negativne vplive turizma, ampak poskrbeti tudi za regeneracijo okolja,« je poudarila.
Tudi predsednik Turistično gostinske zbornice Slovenije Andrej Prebil je opozoril na naraščajoče življenjske stroške, dražje cene energentov in logistike, pa tudi vpliv vojne in pandemije. »Naraščajoče cene bodo vplivale na cene počitnic in potovanj, zato bodo ta za nekatere potrošnike postala nedosegljiva,« je opomnil in optimistično dodal, da so ljudje na srečo še vedno željni potovanj. Glavni ekonomist GZS Bojan Ivanc pa je ugotovil, da so se cene turističnih storitev v zadnjih dveh letih podražile bolj kot ostale cene v gospodarstvu, še posebej počitniški paketi in nastanitve. Povpraševanje bo tako po njegovi oceni odvisno od razpoložljivega dohodka in naklonjenosti porabi za turistične storitve.
A cene ne bodo edine, ki bodo v prihodnje vplivale na panogo in potovanja, ampak se bo ta morala prilagoditi neizogibnim podnebnim spremembam – ne le ponudba, ampak tudi gostje. Mojca Leskovar, predsednica uprave Thermane Laško, kjer so se že pred leti usmerili v trajnostno ponudbo, je dejala, da bo to nujno. Ponudnike, ki doslej temu niso sledili, bo v to prisilila energetska kriza. Po njenih besedah se bodo tudi gostje, ki so bili doslej navajeni pretiranega ugodja – na primer zelo ohlajenih prostorov poleti in zelo ogretih pozimi – morali navaditi, da tega ne bo več. »Smo na prelomni točki, ko bomo morali razumeti, da je treba spremeniti navade,« je opozorila in dodala, da bodo k temu morali pristopiti vsi ponudniki, sicer ne bo premika.
»Pomembno je, da gost razume pravila lokalne skupnosti in če bomo to dosegli, bomo na dobri poti,« je dodal direktor Turizma Bohinj Klemen Langus. Ta gorenjska občina velja za eno najbolj trajnostno naravnanih. Povedal je, da v Bohinju ljudi vabijo v svojo dnevno sobo in da je zato pomemben odnos z lokalno skupnostjo, a hkrati priznal, da morajo tudi ponudniki spremeniti svoje mobilne in druge navade, če želijo to zahtevati od gostov.
Pomen sodelovanja z lokalno skupnostjo je izpostavil tudi Simon Rožnik, direktor agencije Extrem, experience marketing, ki se ukvarja z organizacijo dogodkov. »Lokalna skupnost je vse. Če te ta ne sprejme, težko uspešno delaš dogodke, pri tem pa se je seveda treba prilagoditi njihovim pravilom,« je pojasnil. Hkrati se morajo v zadnjem obdobju s svojo ponudbo vse bolj prilagajati tudi podnebnim spremembam, denimo z drugačnimi dogodki in drugimi destinacijami.
Hvala, ker berete Delo že 65 let.
Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.
NAROČITEObstoječi naročnik?Prijavite se
Komentarji