Čebelarstvo in lipicanci v presojo za vpis na Unescov seznam

Slovenija je prejšnji teden oddala nominacijo o čebelarstvu v presojo za vpis na reprezentativni seznam pri Unescu, danes pa je v imenu osmih sodelujočih držav ponovno oddala še nominacijo o tradiciji reje lipicancev. Prijavo za to je oddala že lani, a je bila potrebna ponovna vložitev zaradi velikega števila prejetih nominacij v letu 2020.

Nominacija z naslovom Čebelarstvo v Sloveniji, način življenja temelji na enotah nesnovne dediščine, ki so bile med letoma 2018 in 2020 vpisane v register nesnovne kulturne, in sicer čebelarstvo, poslikava panjskih končnic, prevozno čebelarstvo, izdelovanje panjev in čebelnjakov, vzreja čebeljih matic kranjske čebele, apiterapija, izdelovanje malih kruhkov in lesenih modelov ter lectarstvo, so sporočili z ministrstva za kulturo.

Pod vodstvom Špele Spanžel z direktorata za kulturno dediščino jo je pripravljala skupina strokovnjakinj Slovenskega etnografskega muzeja in Čebelarskega muzeja iz Radovljice skupaj s Čebelarsko zvezo Slovenije. Po oceni pripravljavcev dokazuje bogastvo čebelarske dediščine, njeno dolgo zgodovino in tradicionalne izraze, kot tudi razširjenost nesnovnih veščin, znanj in praks, ki se prenašajo iz roda v rod.



»S svojo nepremično in premično dediščino je čebelarstvo močno vpeto v slovenski prostor, izpričuje družbene funkcije in kulturne pomene za svoje skupnosti, kar ga uvršča v domeno konvencije o varovanju nesnovne kulturne dediščine iz 2003, širše pa v kontekst ciljev trajnostnega razvoja Agende 2030, ki prečijo tudi druga področja, med drugim izobraževanje, kmetijstvo, gospodarstvo, turizem,« so zapisali na ministrstvu.

Čebelarjenje je v Sloveniji način življenja številnih posameznikov, družin in skupnosti, ki s svojim znanjem, praksami in veščinami skrbijo za medonosne čebele. Ob tem za hrano in lajšanje zdravstvenih težav neposredno pridobivajo čebelje proizvode, posredno pa s čebelami omogočajo opraševanje rastlin, ki so vir hrane ljudem in živalim. S to dejavnostjo se ukvarja skoraj 11.000 čebelarjev različnih generacij.

Nominacijo je ministrstvo v sodelovanju z veleposlaništvom v Parizu, stalnim predstavništvom Slovenije pri Unescu, oddalo v četrtek sekretariatu konvencije v Parizu. S tem je uvrščena v uradni cikel za morebitni vpis na reprezentativni seznam konec letošnjega leta.
 

Za lipicance lani ni bilo časa

Ne bo pa med predloge, ki jih bodo obravnavali letošnjega decembra, uvrščena tradicija reje lipicancev, ki jo je Slovenija oddala lani v imenu osmih držav - še Avstrije, Bosne in Hercegovine, Hrvaške, Madžarske, Italije, Romunije in Slovaške, in sicer zaradi velikega števila prejetih nominacij v lanskem letu. Da bi jo lahko obravnavali v uradnem ciklu leta 2022, so jo danes vložili ponovno.



Kot so zapisali na ministrstvu, nominacija zajema širok spekter kulturnih in družbenih praks, znanj in veščin, ustnih izročil, praznovanj ter konjeniških športov, povezanih z rejo lipicancev. Sicer pa imajo lipicanci že stoletja simbolno vlogo v vseh osmih državah in še danes predstavljajo številne skupnosti, obenem so pomemben del lokalnih praznikov in prireditev.

Nominacijo je v imenu Slovenije podpisala veleposlanica v Parizu in stalna predstavnica Slovenije pri Unescu Metka Ipavic, stalno predstavništvo Slovenije pri Unescu pa je tudi koordiniralo uradne podpise nominacije sodelujočih držav. Dokumentacijo je ministrstvo posredovalo v elektronski obliki, kot je izjemoma določeno v aktualnem ciklu. Pripravo nominacije je tudi v tem primeru vodila Špela Spanžel.

Slovenija ima na reprezentativnem seznamu nesnovne kulturne dediščine človeštva vpisane štiri enote: Škofjeloški pasijon, obhode kurentov, klekljanje čipk ter veščine, znanje in tehnike suhozidne gradnje kot del večnacionalnega vpisa osmih držav.