Če potrošnik želi kakovost, mora plačati nekoliko več

»V prvih sto dneh sem zaznal, da se čuti odsotnost vloge varuha. Precej aktivnosti bo treba izvesti, da se bo funkcija postavila na mesto, ki mu je namenjeno,« je novi prehranski varuh Branko Ravnik na prvi medijski predstavitvi med vrsticami okrcal neodzivnost svojega predhodnika.

V petletnem mandatu si je postavil tri prednostne naloge, glavna je ničelna toleranca do nedovoljenih ravnanj oziroma nepoštenih praks, pri čemer vse poziva k prijavi takšnega ravnanja. Opaža, da med členi v kmetijsko-živilski verigi obstajajo različna mnenja o tem, kaj je nedovoljeno ravnanje za isto ravnanje. To se lahko zgodi tudi zaradi nezavedanja, da je nekaj nedovoljeno ravnanje. »Vzpostavili so se poslovni odnosi, o katerih je mogoče reči, da so nedovoljena ravnanja, a so postala običajna,« je dejal in napovedal, da bo v sodelovanju z ministrstvom za kmetijstvo objavil serijo člankov, v katerih bodo predstavljene nedovoljene prakse skupaj s primeri.

Med nedovoljena ravnanja po Ravnikovi oceni spadajo tudi vprašanja pogodbenih odnosov ter označevanje in navajanje porekla. »Pogodbena razmerja so ključna za predvidljivost,« je poudaril. Poleti je želel preveriti pogodbena razmerja v zelenjavni verigi. Anketo je posredoval tako trgovcem kot pridelovalcem, a se je nanjo odzvalo le pet od osmih trgovcev ter nihče od pridelovalcev, zato jo bo ponovil. Sprašuje se, zakaj se v sektorju zelenjave ne vzpostavijo organizacije proizvajalcev oziroma pridelovalcev ter zakaj ni mogoče vzpostaviti sheme Izbrana kakovost – Slovenija. Da bi to ugotovil, bo vse deležnike povabil na posvet.

Novi dogovor za krepitev lokalne preskrbe s hrano

Kot drugo prednostno nalogo je Ravnik navedel vzpostavitev novega poslovnega modela za certificirano pridelavo in prirejo s poudarkom na shemah Izbrana kakovost – Slovenija in ekološko kmetijstvo. »Certificirani sistemi dajejo vsem v verigi jamstvo, da tisto, kar se v shemi trdi, tudi drži,« je poudaril. Omenjeni shemi po njegovih besedah vključujeta trajnostna načela, zato bi se bilo treba s pridelki in izdelki iz njih ukvarjati drugače kot s tistimi, ki niso certificirani. To bi se moralo izražati tako v višjem plačilu pridelovalcu kot v končni ceni.

»Potrebujemo nov dogovor, ki bi omogočal dodatno krepitev lokalne preskrbe s hrano,« je poudaril Ravnik, ki na terenu čuti negotovost glede prihodnosti kmetijskega sektorja. Zato je po njegovih besedah prav, da se potrošnik odloči, da če želi kakovostno, bo za to nekoliko več plačal. Koliko več, pa se je treba dogovoriti v verigi, je zaključil.

Kot tretjo prednostno nalogo je poudaril promocijo dobrih praks. Med svojimi aktivnostmi predvideva tudi izvedbo več raziskav: o stanju na trgovskih policah, cenovnih razmerjih v poslovni verigi in izvoru izdelkov. Ugotoviti želi tudi, zakaj imajo ljudje občutek, da je slovenska hrana v trgovinah dražja, čeprav analiza cen tega ne potrjuje.

Da je vloga varuha zelo pomembna, je poudarila tudi ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Mateja Čalušić. »Varuh skrbi za pravične in pregledne odnose med vsemi deležniki v celotni verigi preskrbe s hrano.« Ravnikova prizadevanja za večjo preglednost, poštenost in sodelovanje med vsemi deležniki v verigi preskrbe s hrano v prvih sto dneh delovanja so po besedah ministrice že prinesla prve pozitivne rezultate.