Na procesu Brdo-Brioni sprejeta skupna izjava

Ob 11. uri se je na Brdu pri Kranju začel vrh voditeljev pobude Brdo-Brioni. Prišli so vsi predstedniki držav, ki so vključene v pobudo, osrednja tema pogovorov pa je nadaljevanje procesa širitve Evropske unije na Zahodni Balkan. Po besedah predsednika republike Boruta Pahorja gre za eno pomembnejših srečanj v okviru te pobude.



Voditelji bodo na Brdu pri Kranju predvidoma sprejeli skupno izjavo, v kateri naj bi dali močno sporočilo o pomenu širitvenega procesa, ki mora biti hitrejši in imeti pred očmi ne le posamezno državo, temveč celotno območje Zahodnega Balkana.

Srečanje bi na Brdu pri Kranju moralo potekati že lani; najprej spomladi in nato jeseni. Ob obeh priložnostih je bilo srečanje preloženo zaradi aktualnih epidemioloških razmer.


 

Ločeni sestanki

V luči priprav na današnje srečanje, je Pahor opravil predhodna srečanja z voditelji držav. Že septembra lani se je sestal s predsednikom Severne Makedonije Stevom Pendarovskim, marca pa z vsemi tremi člani predsedstva Bosne in Hercegovine Miloradom Dodikom, Šefikom Džaferovićem in Željkom Komšićem.

Minuli teden se je v Podgorici sestal s predsednikom Črne gore Milom Đukanovićem, v Tirani pa s predsednikom Albanije Ilirjem Meto. V četrtek je sledilo srečanje s predsednico Kosova Vjoso Osmani, v petek pa v Beogradu s srbskim predsednikom Aleksandrom Vučićem. Slednji je še isti dan vložil dopolnilo besedilu izjave, ki naj bi jo voditelji držav pobude Brdo-Brioni sprejeli na ponedeljkovem vrhu. Vučić namreč nasprotuje spremembam meja na Zahodnem Balkanu, zato je besedilo dopolnil z »a v skladu z ustanovno listino ZN in odločitvami organov ZN«.


 

Srečanje z Milanovićem

Predsednik Pahor pa se je pred današnjim vrhom pobude Brdo-Brioni na Bledu sestal s predsednikom Hrvaške in sovoditeljem pobude Zoranom Milanovićem. Kot je ob tem v izjavi medijem izpostavil Pahor, je čas epidemije izostril nekatere razlike v stališčih, hkrati pa tudi potrebo po pogovorih in dialogu.

Pahor je zagotovil, da je tako organizacijsko kot politično vse pripravljeno za današnje srečanje. Kot gostitelj je povedal, da je bilo to zahtevno delo oziroma zahteven projekt, v okviru katerega je govoril tudi z voditelji vseh držav, vključenih v pobudo. Na predvečer vrha je predlog deklaracije, ki bo danes na mizi voditeljev, pregledal še s hrvaškim kolegom.



»Razumel sem, da je to leto in pol covida pustilo svoje sledove, da obstaja velika potreba po tem, da se pogovarjamo, hkrati pa je ta odsotnost leta in pol dialoga mogoče izostrila nekatere razlike, ki so v naših pogledih, kar me navaja na to, da je razgovor in dialog toliko bolj pomemben,« je o pobudi Brdo-Brioni poudaril Pahor.



Z njegovega zornega kota bo danes najbolj pomembno, da bodo voditelji oblikovali skupno stališče glede pomena hitrejše širitve EU na Zahodni Balkan in skupno stališče glede potrebe po reformah v teh državah, »zato, da bi bil interes držav članic toliko bolj iskren in politična volja za širitev večja ter, da vidimo celoten prostor Zahodnega Balkana in ne samo posamične države«.



»Če bomo v tem uspešni, bo to zame velik uspeh in nagrada za pogum, ki smo ga imeli na začetku tega procesa pred desetimi leti, ko pravzaprav večina voditeljev med seboj ni imela odnosov ali pa med seboj sploh ni govorila,« je izpostavil Pahor, ki upa, da bodo na današnjem vrhu v odkritih razgovorih prišli do zaključkov, ki bodo pomenili korak naprej v evropski perspektivi Zahodnega Balkana.

Milanović je ob prihodu na Bled priznal, da se je ob začetku pobude Brdo-Brioni pred desetimi leti spraševal, čemu sploh služi. V vsem tem času pa se je prepričal, da je ta pobuda še kako smiselna. »Tu smo, da pomagamo sosedom iz Zahodnega Balkana, da čim prej in čim enostavneje, če je to mogoče, vstopijo v EU, ker je to v interesu vseh. Tako kot, predpostavljam, je v interesu Slovenije, da Hrvaška čim prej vstopi v schengensko območje,« je dejal Milanović.

Kot je pojasnil, gre za del velike zgodbe, v kateri bodo storili vse, kar sami lahko, da bi sosedje čim prej postali del iste skupnosti. To je pomembno tako iz človeških kot praktičnih poslovnih razlogov, poleg tega se je že v preteklosti izkazalo, da delitve niso dobre, je spomnil Milanović.

»Nimamo sicer pri vseh vprašanjih enakega stališča, vendar verjamem, da imamo stališča, ki jih je mogoče združiti, ki lahko med seboj sobivajo ter dajo nek rezultat,« je poudaril Milanović, ki je zato optimist glede današnjega srečanja.

Voditelji bodo predvidoma sprejeli skupno izjavo, v kateri naj bi dali močno sporočilo o pomenu širitvenega procesa, ki mora biti hitrejši in imeti pred očmi ne le posamezno državo, temveč celotno območje Zahodnega Balkana. Pahor upa, da bo izjava navdihnila EU k pospešeni širitvi.