Cankarjevega doma v Izoli ne bo

Občina Izola nima finančnih virov, s katerimi bi lahko financirala zahteven projekt novega kulturnega centra, ki so ga želeli zgraditi pri Srednji šoli za gostinstvo in turizem, nedaleč od morja. To je medijem sporočil izolski župan Milan Bogatič in sprožil polemike. V Izoli si že  vsaj 30 let prizadevajo zgraditi nov kulturni center, saj stari kulturni dom že dolgo ni primeren za svoje poslanstvo.

V Izoli so že pred več kot 10 leti ustanovili komisijo, ki je pripravila strokovna izhodišča in strategijo, s pomočjo katere naj bi nekoč vendarle prišli do kulturnejšega kulturnega hrama. Leta 2015 so za to območje zastavili pripravo OPPN. Leta 2021 so pripravili programsko nalogo, ki jo je potrdil občinski svet, in sklenili, da bodo idejno rešitev poiskali z natečajem skupaj z Zbornico za arhitekturo in prostor Slovenije. Še pred tem je vlada uvrstila projekt v državni načrt razvojnih programov (NRP) in izolski občini do 2024 zanj namenila 7,2 milijona evrov.

Leta 2019 je občina ugodno kupila nekdanjo parcelo Male opreme za 660.000 evrov (veliko 3350 kvadratnih metrov). Lani so skupaj z ZAPS izpeljali natečaj (vreden 100.000 evrov), na katerem je z idejno rešitvijo zmagal projekt ljubljanskega biroja Ark Arhitektura Krušec. Kmalu po volitvah nam je tedaj sveže izvoljeni župan Milan Bogatič dejal: »V razpravi pred referendumom o OPN nisem zaznal, da bi kdo nasprotoval lokaciji in sami izvedbi kulturnega centra.«

Ena hiša med borovci – za otroke dveh narodnosti

Toda že takoj po volitvah so se pojavili vse resnejši pomisleki in polemike, ali bi občina zmogla tako veliko investicijo. Še bolj jih je skrbelo, kako bi skrbeli za zaposlene, za vzdrževanje in seveda za program kulturnega centra.

Župan Milan Bogatič je ugotovil, da na pomoč že tako obremenjenih sosednjihobčin ne more računati. V javnosti se je pojavila tudi govorica, da je nova vlada sredstva iz državnih razvojnih programov preusmerila v Novo Gorico in Ljubljano. Poleg tega je izolski župan prepričan, da bi za takšno investicijo morali zbrati več kot 25 milijonov evrov, kar je za Izolo sanjski znesek. Sam pa je dodal tudi pomisleke o primernosti lokacije ob morju, češ, da to območje večkrat poplavlja morje. »Pogovarjamo se o možnosti, da bi nov objekt gradili na območju starega kulturnega doma, ki ni neposredno ob morju. Tako bi zmanjšali poplavno ogroženost, znižali stroške gradnje in vzdrževanja,« je izjavil  župan.

S takšno odločitvijo je povzročil ogorčenje v velikem delu kulturnih institucij, saj so v tem  centru predvideli prostore za delovanje glasbenih in plesnih skupin, za pihalni orkester, glasbeno šolo in drugo kulturno dejavnost.

Martina Gamboz, ki je nekaj časa vodila urad za družbene dejavnosti in skrbela za pripravo projekta, je odločno zanikala, da je to projekt prejšnjega župana, saj so ga v občini začeli pripravljati veliko prej. Zanikala je, da bi bil objekt poplavno ogrožen, saj so pridobili posebno študijo o poplavni varnosti. Prav tako je zanikala, da bi bilo mogoče resno govoriti o končni ceni kulturnega centra, saj je šlo šele za idejno rešitev, v kateri so skušali rešiti prostorske probleme velikega dela izolske kulture. Zato je natečajna rešitev predvidevala kar 7.900 kvadratnih metrov povšin, ki bi jih lahko tudi bistveno zmanjšali, celo na pol in objekt znižali za eno ali dve nadstropji.

Tudi kulturna delavka, novinarka Neva Zajc, ki je sodelovala v komisiji za pripravo izhodišč za kulturni center, je ogorčena: »Takšna županova odločitev je preuranjena, prehitra in nepremišljena. Pričakovala sem, da bi o njej poglobljeno razpravljali in odločili vsaj na občinskem svetu, na podoben način, kot smo se v Izoli odločili, da gremo v razpis natečaja za pripravo projektov. Vsaj pol argumentov, ki jih navaja župan, ne drži. Pogrešala sem župana na dvakratni predstavitvi projekta. Nikjer ni odločeno, da država ne bi pomagala in nihče natančno ne ve, kako velik, kako drag objekt bi pravzaprav zastavili. Saj bi lahko končno rešitev racionalizirali, ali pa jo zastavili v več fazah. Predvsem pa to ni projekt enega mandata, ampak bi ga morali graditi postopoma in z dolgoročnim ciljem, ki bi sicer tako kulturno živahnemu mestu ponudil povsem novo perspektivo na področju ustvarjanja. Preden bi izdelali projekte in pridobili gradbeno dovoljenje, bi pisali že leto 2025,« meni Neva Zajc, ki upa, da v Izoli še niso rekli zadnje.