Neomejen dostop | že od 9,99€
Družbeniki Bežigrajskega športnega parka (BŠP) odločitve višjega sodišča, ki je potrdilo sodbo prvostopenjskega sodišča, s katero je parcelo z vrtovi ob Plečnikovem stadionu prisodilo stanovalcem Fondovih blokov, do prejema razsodbe ne komentirajo. Ljubljanski župan Zoran Janković pa je napovedal, da se bodo družbeniki, poleg MOL še Elektronček Joca Pečečnika in Olimpijski komite Slovenije (OKS), še ta teden dogovorili, ali se bodo odločili za vložitev predloga za revizijo.
Revizija je namreč po tem, ko se je redna sodna pot zaključila in pritožbe niso več možne, še edina možnost. Zoran Janković je poudaril, da sodb sodišč načeloma ne komentira. Prav zemljišča med Fondovimi bloki in stadionom ter ob Samovi so bila vložek MOL v BŠP, saj so bili na občini po županovih besedah trdno prepričani, da je občina lastnica, saj je tudi vpisana v zemljiško knjigo. V dolgotrajni sodni postopek, ki se je začel avgusta leta 2010, se občina po njegovih besedah ni vtikala, zanesljivo pa bi bilo primerno, da bi bil postopek hitrejši.
Kaj bo s projektom BŠP, če se družbeniki ne bodo odločili za revizijo, Janković težko napove. Vsekakor pa odločitev sodišča vpliva le na gradnjo podzemne garaže in tri stolpiče med bloki in stadionom. Vloga za gradbeno dovoljenje je bila sicer vložena za preostali del projekta in ne za podzemno garažo in omenjene tri stolpiče. Tudi drugje je po županovih besedah moč najti stadione brez parkirišč, končno so objekti dostopni tudi z javnim prevozom.
Nasprotno so nekateri Bežigrajčani prepričani, da s projektom BŠP ne bo nič. Karmen Stariha je namreč v imenu prebivalcev Fondovih blokov zapisala, da pričakujejo, da to pomeni zaključek projekta BŠP in »razbremenitev vseh pritiskov, ki so jim bili izpostavljeni v času, ko so se zavzemali za svoje legitimne pravice«. Tudi v ljubljanskem lokalnem odboru Levice podpirajo odločitev višjega sodišča, ki je s tem »zavarovalo vrtove pred pozidavo v projektu BŠP«. Odločitev je po njihovem mnenju dodaten argument za že tako dolgo zapozneli preklic celotnega projekta, ki »bi uničil kulturni pomen Plečnikovega stadiona, ki je zaščiten kot kulturni spomenik državnega pomena«.
Na sestanku predstavnikov ministrstva za kulturo in družbenikov BŠP lansko jesen sta bili po Jankovićevih besedah predstavljeni dve možni rešitvi: ali ministrstvo izda soglasje h gradnji ali pa država stadion odkupi, kar se je dogovarjalo že s prejšnjim ministrom Vaskom Simonitijem. Sedanja ministrica za kulturo Asta Vrečko, ki je bila do lanske pomladi ljubljanska mestna svetnica Levice, pa je omenila še tretjo možnost, a je po županovih besedah takrat ni predstavila. Janković je tako šele iz medijev izvedel, da naj bi Plečnikov stadion prevzela lokalna skupnost, kar je po njegovih besedah pravzaprav pohvala, da je občina učinkovitejša od države. Vendar MOL po njegovih besedah nima denarja, Joc Pečečnik pa ocenjuje, da je BŠP v projekt do zdaj vložil 18 milijonov evrov.
Z ministrstva za kulturo so za Delo povedali, da bi bila po njihovem mnenju »najoptimalnejša rešitev, da bi stadion zaživel kot del mestne športnorekreacijske in kulturne infrastrukture, zato državno lastništvo Plečnikovega stadiona ni najustreznejša rešitev. Država pa bo pomagala zagotoviti finančno pomoč za prenovo Plečnikove dediščine, skladno s konservatorskim načrtom.«
Na ministrstvu imajo od konca januarja v rokah tudi analizo stanja in usmeritve za prenovo Plečnikovega stadiona. Gre za novelacijo konservatorskega načrta, ki ga je naročilo ministrstvo za kulturo, v okviru redne javne službe pa jo je izdelal Restavratorski center Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije (ZVKDS). V tem elaboratu je »analizirano obstoječe stanje, predvsem kolikšen del materialne substance je ohranjene in primerne za obnovo, preliminarna ocena stroškov prenove, podane pa so tudi usmeritve za prenovo. Ministrstvo je želelo z elaboratom pridobiti verodostojne strokovne podatke, na podlagi katerih bo možna relevantna razprava vseh o možnih scenarijih prenove in oživitve stadiona na način, da se Plečnikova dediščina primerno ohrani za sodobne potrebe skupnosti.« Prenova, ki bi ohranila Plečnikov stadion v izvirni arhitekturni obliki, je po navedbah ministrstva za kulturo ocenjena na dobra dva milijona evrov.
Po uradnem zaključku petkovega protesta Mladih za podnebno pravičnost so nekateri protestniki vstopili na Plečnikov stadion – zahtevali so, da ga odkupi država ter ga v uporabo in upravljanje ponudi javnosti – in tam posadili 20 dreves, ob izhodu pa jih je popisala policija. Na vprašanje, kako ocenjuje grožnjo direktorja BŠP Joca Pečečnika s tožbo zaradi vstopa na tujo lastnino, je Janković odgovoril, da nasprotuje poseganju v tujo lastnino – tako javno kot zasebno, kakršen je tudi stadion.
Avtorji obeležja v obliki črke Ć, posvečenega pred tremi desetletji izbrisanim in ki jim grozijo, imajo absolutno moralno zaščito župana Zorana Jankovića, pravi organ za zaščito pa je po njegovih besedah policija. Župan je že ob pobudi Amnesty International o poimenovanju Parka izbrisanih na območju nekdanje tovarne Rog opozoril, da poimenovanje ne bo narobe razumljeno. Kdaj bo obeležje v resnici postavljeno, je odvisno od vseh postopkov – od izbirnega postopka, podpisa pogodbe do same postavitve. Sicer pa tudi župan prejema grožnje, ki jih večinoma spravlja v mapo. A. S.
Hvala, ker berete Delo že 65 let.
Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.
NAROČITEObstoječi naročnik?Prijavite se
Komentarji