Čakalne dobe so se v prvih treh mesecih ponekod skrajšale

Prve tri mesece stresnega testa – od oktobra do decembra 2022 – je zdravstvo dobro prestalo, lahko povzamemo končno poročilo ministra za zdravje Danijela Bešiča Loredana o izvajanju interventnega zakona, ki ga je poslal medijem. V njem ocenjuje, da je interventni zakon pozitivno vplival na določen del čakalnih dob.

Sprememba v sistemu

Spomnimo: julija lani je parlament sprejel zakon o nujnih ukrepih za zagotovitev stabilnosti zdravstvenega sistema, ki v svojem 15. členu določa, da zdravstvena blagajna – Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije – plača vse potrebne zdravstvene storitve, ki jih izvedejo javni zavodi in koncesionarji. S tem se je bistveno spremenilo dosedanje ravnanje zdravstvene zavarovalnice, ki je plačala storitve v okviru vnaprej dogovorjenega letnega programa, kar je bil eden od razlogov za daljše čakalne dobe.

Razlika v storilnosti obstaja

»V stresnem testu se je pokazala dejanska razlika v storilnosti v javnih zdravstvenih zavodih in pri zasebnikih koncesionarjih,« sporoča minister. Izvajalci v zdravstvu so opravili za skoraj 80 milijonov evrov dodatnih storitev, in sicer javni zavodi za dobrih 50 milijonov ali 64 odstotkov, zasebniki s koncesijo pa za dobrih 28 milijonov ali 36 odstotkov.

Vsega skupaj je bilo v bolnišnicah, obeh UKC in pri koncesionarjih izvedenih 36.948 dodatnih storitev, in sicer v vseh bolnišnicah skupaj 9317, v obeh UKC 9794 in pri koncesionarjih 17.837. Še nekaj dodatnih storitev je bilo izvedenih v zdravstvenih domovih, in sicer za 15 milijonov evrov, v psihiatričnih bolnišnicah pa za 2,9 milijona evrov. Največ dodatnih storitev so izvedli zasebni zdravstveni zavodi – koncesionarji s 36 odstotki ali za 28,2 milijona evrov, sledita oba UKC, ki sta izvedla 23 odstotkov ali za 18,5 milijona evrov dodatnih storitev, in državne bolnišnice z 18 odstotki ali 14,2 milijona evrov dodatnih storitev.

Zmagovalca Valdotra in Arbor Mea

Med državnimi ustanovami je največ dodatnih storitev izvedla Ortopedska bolnišnica Valdoltra, sledita Klinični oddelek za hematologijo UKC Ljubljana in Klinični oddelek za genetiko UKC Ljubljana. Med zasebniki je na prvem mestu po obsegu dodatnih storitev podjetje Arbor Mea iz Ljubljane z akutno bolnišnično obravnavo, sledi podjetje Oftalmo iz Krškega, ki se ukvarja z okulistiko, in Kirurški sanatorij Rožna dolina iz Ljubljane.

Skrajšanje čakalnih dob

Čakalne dobe so se na 28 področjih skrajšale, kažejo podatki ZZZS, in sicer najbolj na področju okulističnih pregledov, sledijo operacija sive mrene, kontrolni urološki pregledi, kontrolni pulmološki pregledi in kontrolni kardiološki pregledi. Vendar tudi na teh področjih še veliko pacientov čaka: na okulistični pregled 41.642 (septembra 47.595), na operacijo sive mrene je decembra čakalo 11.318 ljudi (septembra 13.285), na urološki pregled pa 23.905 oseb (septembra 25.729).

Ali je tolikšno skrajšanje po pričakovanjih ministra in parlamenta, ki je interventni zakon sprejel? V poročilu te ocene ni.

Interventni zakon povečal storitve za dva odstotka

Letno poročilo zdravstvene blagajne kaže, da je bilo za vse zdravstvene storitve leta 2022 porabljenih 4,05 milijarde evrov, kar je 13,6 odstotka ali za 318 milijonov evrov več kot leto prej. V tem smislu pomeni poraba 80 milijonov evrov za storitve na podlagi interventnega zakona 25 odstotkov presežka porabljenega denarja oziroma dva odstotka vsega denarja za zdravstvene storitve.

Počakati do 30. aprila

Minister v sporočilu za javnost ni navedel, ali je ta rezultat potrdil njegova pričakovanja ali ne. Toda opazovanega obdobja še ni konec. Zakon namreč predvideva, da se izvajanje interventnega zakona meri do 31. marca, minister pa nato do 30. aprila poroča parlamentu, ali so javni izvajalci v zdravstvu zadosti skrajšali čakalne dobe ali ne, vlada pa sprejme o tem poseben sklep. Če niso, pozove zdravstvena blagajna k skrajševanju čakalnih dob tudi zasebne izvajalce brez koncesije, določa zakon. Na to ugotovitev je treba torej počakati do 30. aprila.