Brez slabe vesti, toda z občutkom za pravo mero

Ljubljana – Neposrednih dokazov, da je čas, ki ga otroci preživijo pred zasloni, tesno povezan s slabšim zdravstvenim stanjem, ni, pravijo britanski pediatri, težava je, če zaradi elektronskih naprav zanemarjajo druge dejavnosti, ki so neposredno povezane z dobrim počutjem. Poglobljenih raziskav o vplivu digitalnih naprav na otroke sicer manjka.

»Na splošno je eno od glavnih priporočil, da starši skupaj z otrokom določijo časovne omejitve glede uporabe elektronskih medijev. Oni so tisti, ki najbolje poznajo svojega otroka in njegove individualne potrebe,« nedavne ugotovitve britanskih pediatrov (The Royal College of Paediatrics and Child Health) pojasnjuje psihologinja Neža Štiglic Hribernik, ki je sodelovala pri pripravi tamkajšnjih smernic. Te ne temeljijo na obsežni raziskavi, ampak so ugotovitve dosedanjih študij strnili in nadgradili s pogovori z otroki in mladimi, starimi od 11 do 24 let.
 

Smernice za starše

Da bi prepoznali, ali ima nemara otrok že težave zaradi pretirane uporabe naprav, staršem predlagajo, naj si postavijo nekaj vprašanj, s katerimi bodo lahko sami dobili odgovor. Ali otrok pozna časovne omejitve pri uporabi elektronskih naprav in se jih drži, ali se otroci v družini vse manj pogovarjajo, ali vse manj časa namenjajo gibanju, ali zaradi uporabe naprav pozneje hodijo v posteljo in slabše spijo in ali ob uporabi naprav jedo nezdrave prigrizke?



Ugotovili so namreč, da sicer obstajajo dokazi o posredni povezavi med uporabo zaslonov in povišano telesno težo, simptomi depresije in splošnimi občutki nezadovoljstva ter tudi težavami s kakovostjo spanja. »Vendar pri tem ne gre za neposreden učinek zaslonov, ampak lahko čas, ki ga otroci preživijo pred njimi, vpliva na spremembo vedenja (manj gibanja, nezdravo prehranjevanje), kar posledično pripelje do težav,« pojasnjuje Neža Štiglic Hribernik.

Pri določanju smernic za starše so tako veliko manj strogi kot ameriški pediatri (American Academy of Pediatrics), ki za različne starosti svetujejo različne časovne omejitve, izbor vsebin, navzočnost staršev ... Otrok, mlajših od 18 mesecev, naj tako ne bi izpostavljali zaslonom, do drugega leta bi morali starši naprave uporabljati skupaj z otroki in jim pomagati razumeti vsebino, med drugim in petim letom je omejitev na največ uro na dan za kakovostne vsebine … Podobne smernice so sprejeli tudi v Avstraliji.

Britanski pediatri so poleg tega opozorili na pozitivne vidike uporabe elektronskih naprav. Vsebina, zaradi katere otroci obtičijo pred zaslonom, je tako še kako pomembna. »Izobraževalne vsebine ali oddaje lahko pripomorejo k širjenju otrokovega znanja in bogatijo besedni zaklad,« pravi sogovornica. Pri tem je treba upoštevati, da je splet raznolika krajina, kjer ne manjka agresivnih vsebin in pornografije. »Posebna kategorija so družabna omrežja, ki sama po sebi niso škodljiva, vendar se vse pogosteje uporabljajo za izvajanje spletnega nasilja in ustvarjanje nerealističnih telesnih podob.«

Ali obstaja razlika med televizijskimi in računalniškimi zasloni in na drugi strani telefoni ali tablicami, je za zdaj razmeroma neraziskano področje. »Zato je za boljše razumevanje ključno nadaljnje raziskovanje, predvsem kar zadeva novejše digitalne naprave in družabna omrežja,« je še prepričana psihologinja, ki je po študiju dve leti delala kot raziskovalka na univerzitetnem kolidžu v Londonu. Želela bi si, da bi tudi pri nas bolj podrobno pogledali, koliko otroci uporabljajo sodobne naprave in kako.

Tudi predstojnik katedre za nevrologijo na ljubljanski medicinski fakulteti Zvezdan Pirtošek pravi, da (še) nimamo dovolj dobrih študij o vplivu uporabe novih tehnologij v otroštvu. Tako zdaj prevladujejo predvsem osebna mnenja, ki se raztezajo od apokaliptičnih napovedi do nekritičnega navdušenja.