Brez gradbenih dovoljenj

Ne le posamezniki, ki marsikje obupujejo, ker si ne morejo urediti dokumentov ali, kot je dejal poslance NSi Janez Žakelj, jemljejo dopust, da uredijo enostavno upravno zadevo, stavka na upravnih enotah je zelo prizadela tudi gospodarstvo na več ravneh. »Zelo veliki sta problematiki izdaje gradbenih dovoljenj in dovoljenj za tujce. Iz dneva v dan povzročajo škodo,« je opozorila generalna direktorica GZS Vesna Nahtigal.

Ta teden se bodo, skupaj z gospodarskim ministrstvom, sestali z ministrom za javno upravo Francem Propsom. »Nismo proti stavki, ljudje imajo legitimno pravico, da poskrbijo za svojo eksistenco, žalosti nas, da se ne zagotovi vsaj minimalen obseg storitev, da bi stvari delovale. Pozvali bomo, da se postopki za izdajo gradbenih dovoljenj uvrstijo pod obvezno delo,« je napovedala. Najbolj prizadeta so lesna podjetja, ki izdelujejo montažne hiše in so odvisna od dovoljenj. »Opozarjajo na stisko, potem ko se je ta sektor ravno rešil iz krize. Proizvajalci montažnih hiš pravijo, da tudi tisti, ki so imeli vse pripravljeno, vloženo, plačane pristojbine in komunalne prispevke, ne morejo do dokumentacije in seveda potem tudi ne morejo prodati hiš,« je opisala.

Najbolj prizadeta so lesna podjetja, ki izdelujejo montažne hiše in so odvisna od dovoljenj. FOTO: Shutterstock

Pri dovoljenjih za tujce pa se zavzemajo za to, da bi prevzeli prakso iz zakona o obnovi in pospešili postopke, za kar naj bi bili zainteresirani v vseh panogah. Težave nastajajo tudi pri logistih in avtošolah, ker traja podaljševanje vozniških dovoljenj tako dolgo.

»Vprašanje plač v javnem sektorju je nekaj, kar ne nastane čez noč in ga tako preprosto tudi ni mogoče rešiti. Nazadnje so pogajanja, ki so bila celovita, potekala šest let in se končala leta 2008. Po tem datumu se nobena vlada iz nobenega razloga tega področja ni lotila celovito. Mi smo se tega lotili celovito, preprosto zato, ker se je v časih prejšnjih vlad nakopičilo preveč nesorazmerij zaradi parcialnih ukrepov, da bi bil sistem sploh še vzdržen,« je na poslanska vprašanja odgovarjal predsednik vlade Robert Golob in dodal, da se ne bo spuščal v to, katere stavke in zahteve so upravičene. A se, kot bi lahko sklepali, stvari še ne bodo prav kmalu premaknile. Po njegovih besedah je v časovnici o plačni reformi, ki so jo dodelali z vsemi sindikati javnega sektorja, zaveza, da pred 13. septembrom ne bodo vstopali v ločena pogajanja z nobeno od teh skupin. »Ne moremo priti do konca tega problema s parcialnimi dogovori, ker so prav stavke, ki smo jim priča, rezultat parcialnih rešitev prejšnjih vlad, zato smo, kjer smo,« je prepričan Golob.