Boštjančič: Nemogoče je čez noč skočiti z 1,5 na dva ali 2,5 odstotka

Za varnost bi lahko namenili tudi del kohezijskih sredstev, je ob robu zasedanja finančnih ministrov EU, ki razpravljajo tudi o financiranju obrambe oziroma varnosti, povedal minister za finance Klemen Boštjančič. Ta sredstva bi lahko med drugim namenili za infrastrukturne projekte oziroma projekte za dvojno rabo.

»Nobene dileme ni, da moramo povečati naše varnostne kapacitete. Zavestno govorim o varnostnih kapacitetah, ne govorim samo o obrambnih kapacitetah,« je ob robu zasedanja finančnih ministrov v Bruslju povedal Boštjančič.

K varnosti namreč lahko prispevajo tudi projekti, namenjeni dvojni civilni in vojaški rabi, in ne samo vojaška oprema, je dejal. Po njegovih besedah gre za kibernetsko in informacijsko varnost, pa tudi infrastrukturo.

»Govorimo o izdatkih za povečanje varnostnih kapacitet in znotraj tega verjamemo, da je tudi del kohezijskih sredstev možno usmeriti v to. Konec koncev bi bilo lahko celo del sredstev, ki bi bili sicer namenjeni za infrastrukturne projekte znotraj kohezije, namenjenih za tovrstne projekte,« je povedal.

Za kaj konkretno bi lahko namenili kohezijska sredstva, je še prezgodaj govoriti, je dejal. Šlo bi verjetno med drugim za infrastrukturne projekte.

Minister je poudaril, da je treba pripraviti strategijo zviševanja izdatkov. FOTO: Blaž Samec/Delo

Preusmeritev dela kohezijskih sredstev v obrambne projekte sicer predvideva tudi prejšnji teden predstavljeni načrt evropske komisije, namenjen okrepitvi evropske varnosti oziroma obrambe, ki bi lahko prinesel do 800 milijard evrov dodatnih naložb v to področje. Poleg tega vključuje vzpostavitev novega finančnega instrumenta, v katerem bi bilo članicam za naložbe v obrambo na voljo do 150 milijard evrov posojil.

Predvideva pa še možnost štiriletnega odstopanja od evropskih proračunskih pravil, kar bodo lahko članice izkoristile za zvišanje obrambnih izdatkov za največ 1,5 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP) na leto.

Slovenija je po ministrovih besedah bolj naklonjena sprožitvi t. i. nacionalne odstopne klavzule v okviru obstoječih pravil, kar predlaga tudi komisija. Meni, da fiskalnih pravil ni treba spreminjati, kot se zavzemajo nekatere države članice.

»Vsi se strinjamo, da je treba povečati izdatke. Slovenija zagovarja, da mora biti to povečanje postopno. Nemogoče je namreč čez noč ali pa, recimo, v roku enega leta skočiti z 1,5 na dva ali 2,5 odstotka,« je glede zviševanja izdatkov za obrambo še povedal Boštjančič. Poudaril je, da je treba pripraviti strategijo zviševanja izdatkov.