Bomo dobili možnost dodatne izbire?

Ljubljana – Do prve obravnave zakona o volitvah v državni zbor, ki ga je v parlamentarno proceduro vložilo 59 poslancev, bi lahko bilo jasno, ali se bodo v Desusu na podlagi pripomb njihovih pokrajinskih odborov premislili in podprli uvedbo prednostnega glasu na ravni volilnih enot, je danes napovedal vodja poslanske skupine Franc Jurša. Za potrditev sprememb je namreč potreben vsaj še en poslanski glas. A za zdaj v Desusu, še bolj pa v SDS svarijo, da bi predvidene spremembe v državnem zboru zmanjšale število poslancev s podeželja.

»Bojazen, da bi lahko bila večina poslancev izvoljena iz regionalnih centrov, je delno utemeljena, vendar bi bila še večja ob uvedbi absolutnega prednostnega glasu,« pojasnjuje profesor ustavnega prava ljubljanske pravne fakultete dr. Igor Kaučič in dodaja, da je to vprašanje sicer podobno kot pri veljavnem sistemu, ko gre za »neizvoljive okraje«. Pri spremembi zakona pa je vprašanje jasno: ali naj imajo volivci možnost razporejati kandidate na listi ali pa naj bo to tudi vnaprej v izključni pristojnosti vodstev političnih strank.

Po tem, ko je med parlamentarnimi političnimi strankami podporo dobil predlog o odpravi volilnih okrajev in uvedbi prednostnega glasu, je strokovna skupina ustavnih pravnikov presodila, da je ob upoštevanju odločbe ustavnega sodišča in 80. člena ustave, po katerem morajo imeti volivci odločilen vpliv na dodelitev mandatov kandidatom, najmanj tvegana uvedba obveznega absolutnega prednostnega glasu. »Predlog fakultativnega relativnega prednostnega glasu torej temu povsem ne ustreza, saj ni mogoče izključiti pritožbe posameznikov na ustavno sodišče, ki bi temu sistemu očitali, da takega vpliva ne zagotavlja,« pojasnjuje Igor Kaučič in nadaljuje, da je treba tudi predpostaviti, da se veliko volivcev ne bo odločilo za prednostni glas in bo zato objektivno njihov vpliv manjši.
 

Bistvene spremembe? Pretirana pričakovanja

V večini poslanskih skupinah verjamejo, da bi tudi s pomočjo izrednih sej ob zadostni večini lahko spremembe sprejeli še pred morebitnimi predčasnimi volitvami, ki bi lahko bile aprila ali maja. V SAB pa bi zato, da bi bila volilna zakonodaja sprejeta, oblikovali celo prehodno koalicijo, h kateri niso povabili le SDS. »Brez sprememb nas čaka približno enaka sestava parlamenta s približno enakimi akterji,« je poudarila vodja poslanske skupine Maša Kociper in napovedala, da bi tako predčasne volitve lahko izvedli že po novem sistemu. Za zdaj je sicer predvideno, da bi jih uporabili po 21. decembru, ko se izteče rok za odpravo neustavnosti. A dejstvo je, da so pričakovanja SAB pretirana, bistvenih sprememb na ravni političnih strank tudi po morebitnem sprejetju volilne zakonodaje ni pričakovati, ker, kot izpostavlja Igor Kaučič, »v tem primeru ne gre za spremembo volilnega sistema, temveč le za manjše spremembe načina glasovanja, ki nikakor ne vplivajo na razdelitev mandatov političnih strank«.

So pa danes v več poslanskih skupinah zatrdili, da bodo, če se šestdeseti glas ne bo našel, podprli spremembo meja volilnih okrajev. A pri trenutni rešitvi za odpravo neustavnosti zakonodaje bodo vztrajali do konca zakonodajnega postopka, kot so poudarili v SMC in NSi, tudi če bi se vmes oblikovala nova koalicija, v kateri bi sodelovali.