Bolnikom z rakom zaradi testov ne bo več treba seči v žep

Bolnicam z rakom dojke in drugimi rakavimi boleznimi ne bo treba več poseči v žep za sodobno genetsko diagnosticiranje, kakor je bilo do sedaj, zdravstvena blagajna pa jim je kasneje denar vrnila.

​Od prvega julija je namreč financiranje molekularnih genetskih testiranj sistemsko urejeno, so sporočili na tiskovni konferenci Zavod za zdravstveno zavarovanje (ZZZS) in predstavniki Onkološkega inštituta. Slovenija je tako med šestimi državami v Evropi, kjer imajo bolniki dostopnost do zdaj poznane genetske diagnostike pri rakavi bolezni.
 

Nova diagnostika za vse vrste rakavih bolezni

V Sloveniji zboli za rakavo boleznijo vsako leto na novo med 14 in 15 tisoč bolnikov in bolnic. Mnogim med njimi bodo nove diagnostične možnosti pomagale do hitrejšega in bolj učinkovitega zdravljenja bolezni.

​Molekularna genetska diagnostika pride v poštev pri različnih vrstah raka, kot so na primer rak debelega črevesa in danke, rak dojk, jajčnikov, maligni melanom, limfomi, rak prostate, trebušne slinavke, ledvic, ščitnice in pri drugih rakih, je povedal vodja Oddelka za molekularno diagnostiko na Onkološkem inštitutu v Ljubljani, specialist laboratorijske medicinske genetika dr. Srdjan Novaković.

• 3634 molekularnih diagnostičnih testiranj za rakave bolnike leta 2020 predvideva splošni dogovor za razdelitev sredstev v zdravstvu
   
• 3,072 milijona evrov bo namenjenih za plačilo testov, ki bodo omogočili učinkovitejše zdravljenje

​Ta diagnostika je nepogrešljiva pri sodobnem - personaliziranem zdravljenju bolnikov. Preiskave izvajajo, da bi ugotovili spremembe v genih, na katere bodo lahko usmerili tarčna zdravila. Pacienti so tako zdravljeni bolj usmerjeno in učinkovito, velikokrat ni jih treba zdraviti s kemoterapijo, ki je zelo agresivna terapija. Vendar pa ti testi ne pridejo v poštev za vse bolnike.
 

V izogib kemoterapiji

Po besedah zdravnice dr. Simone Borštnar, specialistke interne intenzivne medicine in internistične onkologije, je pojasnila, da pri bolnicah z rakom dojke, pri katerih s standardnimi patohistološkimi preiskavami tumorja ne morejo zanesljivo opredeliti potrebe po kemoterapiji, lahko z molekularnim genetskim testiranjem preverimo tveganje ponovitve bolezni.

»Če rezultat testa pokaže nizko tveganje ponovitve bolezni, lahko pri teh bolnicah opustimo kemoterapijo. S tem najbolj koristim bolnicam, ki jim odvzamemo težji del sistemskega zdravljenja – kemoterapijo in z njo povezane zgodnje in kasnejše neželene učinke. Kljub razmeroma visoki ceni testa ob prihranku kemoterapije in z njo povezanih stroškov zdravljenja in plačila odsotnosti z dela to ne bo dodatno obremenilo zdravstvene blagajne,« je dejala dr. Borštnarjeva in povedala, da določitev »genetskega podpisa« potrebuje med pet in deset odstotkov vseh bolnic z rakom dojke.


 

Genetske teste potrebuje 3600 bolnikov letno

Zdravstvena blagajna (ZZZS) bo plačala vse preiskave, ki jih bodo bolniki potrebovali, je povedala Anka Bolka iz ZZZS. 

​Skupaj s terciarnimi bolnišnicami, ki se ukvarjajo z zdravljenjem rakavih bolezni – UKC Ljubljana, Onkološki inštitut, Univerzitetna klinika za pljučne bolezni Golnik in UKC Maribor – so v ZZZS na podlagi dosedanjih izkušenj in registra raka ocenili, da je potrebnih nekaj več kot 3600 genetskih testiranj letno, za kar bo ZZZS zagotovil dobre tri milijone evrov. To je bilo sprejeto v splošnem dogovoru o razdelitvi denarja v zdravstvu za leto 2020. Molekularni genetski test stane od 108 pa vse do tri tisoč evrov.
​
Po besedah sogovorcev ne gre za povečanje sredstev, pač pa za stroškovno učinkovito porabo denarja; zaradi sodobnih testov bodo namreč prihranili pri stroških zdravljenja, bolniki ne bodo toliko na bolniško odsotni z dela, pa tudi kakovost življenja bolnikov z rakom se bo izboljšala.
 

​Prihodnost zdravljenja v genetiki

»Na Onkološkem inštitutu  bomo testirali med 1500 in 1600 bolnikov. Trend v onkologiji je takšen, da se  pričakuje molekularno genetsko testiranje sčasoma pri vseh bolnikih z rakom že ob postavitvi diagnoze ter tudi kasneje v določenih fazah bolezni,« je dejal dr. Novaković, ki pričakuje, da bo testov iz leta v leto več. Za bolnika test ne bo dodatna obremenitev, saj bodo teste opravljali na že odvzetih vzorcih tumorjev ali z analizo krvi. Sistemsko financiranje bo omogočilo tudi nadaljnji razvoj molekularne diagnostike v Sloveniji, tako da vzorcev tkiv ali celo bolnikov ne bo treba pošiljati v tujino.
 

​Dostop do neregistriranih zdravil

Ena od prednosti izvajanja molekularne diagnostike je tudi dostopnost do še neregistriranih zdravil. Kakšen je postopek za dajanje takega zdravila?

»Nekaj zdravil je v fazi pred registracijo, so pa že končane klinične raziskave, ki kažejo učinkovitost zdravila. V tej fazi lahko pridobimo tako imenovane programe sočutne uporabe zdravila, in ti programi običajno delujejo preko neke tarče. Torej potrebujemo najprej to tarčo, da sploh lahko zaprosimo za zdravilo. Ko pride zdravilo v rutinsko uporabo in ga evropska agencija za zdravila odobri, ZZZS pa plačuje, je seveda določitev tarče predpogoj, da lahko zdravila dajemo,« je vsestransko nujo po diagnostiki pojasnila dr. Borštnarjeva.