Dobro jutro!

Hitre povezave
Moje naročnineNaročila
PREMIUM   D+   |   Slovenija

Do odkritja pljučne hipertenzije meseci ali celo leta

Ker so simptomi podobni kot pri astmi, bolezen stroka večkrat spregleda, pozno prepozna in napačno diagnosticira.
Zdrav življenjski slog ublaži bolezni; tudi pljučna hipertenzija je med njimi. FOTO: Blaž Samec
Zdrav življenjski slog ublaži bolezni; tudi pljučna hipertenzija je med njimi. FOTO: Blaž Samec
5. 5. 2023 | 05:00
5. 5. 2023 | 13:49
5:45

V nadaljevanju preberite:

Pravega števila obolelih s pljučno hipertenzijo, ene težjih redkih bolezni, ki ji je posvečen današnji 5. maj, ne poznamo, pravi dr. Polona Mlakar, specialistka interne medicine Kliničnega oddelka za pljučne bolezni in alergije. A če je govora o redkejših oblikah, kakršni sta pljučna arterijska in kronična trombembolična pljučna hipertenzija, se številka vrti okrog dvesto.

Pljučna hipertenzija spada v kategorijo redkih bolezni, za katere je značilno, da prizadenejo manj kot pet oseb na deset tisoč prebivalcev. Pri pljučni hipertenziji se predvideva, da na milijon prebivalcev zboli med petdeset in sto ljudi, dodaja Mlakarjeva, ki se z diagnostiko in zdravljenjem redkih oblik te bolezni ukvarja osem let: »Določene oblike pljučne hipertenzije, tiste, ki niso povezane z boleznimi pljuč ali levo stranjo srca, so prav zares redke. Tudi to in nespecifični simptomi so razlog, da velikokrat traja več mesecev, celo let do postavitve pravilne diagnoze.« Stroka si po besedah Mlakarjeve prizadeva, da bi diagnozo postavili v čim bolj zgodnji fazi bolezni, saj se je izkazalo, da zgodnja uvedba specifične terapije pomembno izboljša preživetje bolnikov in kakovost življenja.

Celoten članek je na voljo le naročnikom.

Berite Delo 3 mesece za ceno enega.

NAROČITE  

Obstoječi naročnik?Prijavite se

Sorodni članki

Komentarji

VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine