Bojijo se katastrofalnih posledic za razvoj onkologije v Sloveniji

V javnem pismu s 117 podpisi, to je večine zdravnikov in zdravnic Onkološkega inštituta (OI) Ljubljana, ti opozarjajo na »resne posledice neučinkovitega reševanja razmer v zdravstvu«. Pismo so naslovili na vlado, ministrstvo za zdravje, na društva bolnikov z rakom, na sindikat Fides in na Zdravniško zbornic.

Kot zagotavljajo, sta v času zdravniške stavke od 15. januarja do 1. marca delo in oskrba onkoloških bolnikov potekala nemoteno, stavkovne aktivnosti pa so bile omejene na polurne zbore zdravnikov dvakrat tedensko.

S 1. marcem je večina zdravnikov v sektorjih operativnih strok, internistične onkologije in radioterapije ne glede na članstvo v Fidesu umaknila soglasja za prekomerno nadurno delo.

»Od 1. marca zdravniki delamo 40 ur rednega dela in 8 ur nadurnega dela na teden, kar pomeni, da še vedno delamo več kot večina ostalih zaposlenih v javnem sektorju,« so zapisali in dodali, da jih je kljub vsemu premalo, da bi »z delom po veljavni slovenski zakonodaji, evropski direktivi in ugotovitvi ustavnega sodišča opravili vse potrebno delo«.

Za podpisnike pisma je to skrajni dokaz neurejenosti v slovenskem zdravstvu, ki ga vlada, zatrjujejo, »pozna, a ga ne želi priznati«.

Z umikom soglasij za prekomerno nadurno delo se je obseg rutinskega dela doslej že opazno zmanjšal, opozarjajo onkologi. Po njihov oceni je za zdaj zamik v obravnavah onkoloških bolnikov še »znotraj strokovno sprejemljivih okvirov«. A obstoječih razmer z nadaljevanjem stavke, poudarjajo, ne bo več mogoče zagotavljati, saj je že zdaj hudo okrnjeno pedagoško in znanstvenoraziskovalno delo, ki so ga kot terciarna ustanova prav tako dolžni opravljati.

Z zdravniki kot svinja z mehom

Dolgoročno opuščanje teh zadolžitev bo, svarijo, imelo katastrofalne posledice za razvoj onkologije v Sloveniji. Ker prav v terciarnih ustanovah potekajo najzahtevnejše diagnostične in terapevtske obravnave bolnikov, bi morali tu biti najboljši pogoji za mlade zdravnike. »Za zagotavljanje primernih pogojev dela pa je odgovorna izključno politika, v prvi vrsti ministrstvo za zdravje in vlada, ki sta po dani obljubi in podpisanem sporazumu od tega enostransko odstopila,« zaključujejo pismo onkologi in vlado pozivajo k takojšnjemu reševanju razmer v zdravstvu – a »ne samo zaradi obstoječih bolnikov, ampak tudi zaradi vseh, ki bomo zdravstveno obravnavo potrebovali v prihodnje«.

Zdravniki zato poleg kratkoročnih ukrepov zahtevajo tudi takojšen sprejem dolgoročne strategije zdravstva.