Bojan Dobovšek: Slovensko politiko je treba spremeniti v temeljih (VIDEO)

Ljubljana – Bojan Dobovšek je nekdanji sopotnik Mira Cerarja, a o njem ne najde več dobre besede. Potem ko sta skupaj začela pred štirimi leti, na letošnjih volitvah nastopa s svojo stranko Dobra država, ki da je protipodoba ukradene države. Dobovšek pravi, da imajo program, ukrepe in ekipo za boljšo državo.

Kaj bo uspeh za Dobro državo na volitvah?

Če bodo ljudje spoznali, da je treba reči dovolj starim strukturam, ki so državo vodile tako, da so prek svojih nestrokovnih in zato servilnih kadrov ostajali na oblasti. Denarja za zdravstvo, šolstvo in varnost je v državi dovolj, vendar odteka v zasebne žepe. Glede na to, kaj ponujamo, in našo strokovno ekipo, menim, da končno prihaja čas, da začnemo upravljati državo v korist ljudi in prelepega okolja, v katerem živimo.

Kdo predstavlja stare sile?

Na predavanjih ter raziskavah doma in v tujini sem ugotavljal, da je osnovni problem sistemska korupcija, ko sistem in institucije za elito ne delujejo. Vzemimo na primer preiskovalno komisijo za bančno luknjo, ki je poimensko razkrila odgovorne za bančno luknjo, a so ti še vedno prisotni na pomembnih funkcijah, kar se je zgodilo tudi pod aktualno vlado. Na prvi ravni morajo najhujše vrste korupcije preganjati policija, tožilstvo in sodišča. Na drugi imajo pomembno vlogo finančne institucije, z razkrivanjem izvora premoženja, in na tem področju imamo velike težave. Finančni urad, urad za preprečevanje pranje denarja, agencija za varstvo konkurence in drugi morajo sodelovati in slediti denarnim tokovom ter denar povrniti. Tretja raven so novinarji, a imamo zelo redke primere raziskovalnega novinarstva, tu je še politika, ki mora zagovarjati korupcijsko lustracijo. To pomeni, da vsi tisti, ki so oškodovali državno premoženje, ne morejo več zasedati najvišje funkcije v državnih institucijah. Potem so tu še volivci, ki morajo takšnemu kadrovanju in upravljanju države reči dovolj!

Preiskovalna komisija o sumih pranja denarja v NLB in NKBM ugotavlja, da so odpovedale vse državne institucije.

To jaz že 15 let ugotavljam in opisujem v svojih knjigah. Spoznal sem, da je spremembe mogoče doseči samo v politiki, prek izvršne veje oblasti. Le tako je mogoče s kadrovanjem glede na znanja, izkušnje in kariero ter jasno usmeritvijo vseh institucij prekiniti slabe prakse. Če bi vlada mislila resno, bi najprej postavila ustrezne ljudi in že v prvem letu mandata spodbudila institucije, da bi delovale v tem smislu, proaktivno delovale proti zlorabam ter prevzele odgovornost.



Se v tem morda skriva odgovor, zakaj ste zapustili SMC?

Na vse to sem opozoril takoj po volitvah, ko je bila predstavljena ministrska ekipa, saj sem ocenil, da z njo ni mogoče doseči sprememb. Zdaj po štirih letih drugi opozarjajo na iste probleme, ki sem jih izpostavljal takrat in nato ves čas v državnem zboru. Da imamo velike probleme v zdravstvu pri javnih naročilih, čakalnih vrstah in vodenju institucij. Podobne težave so pri prodaji NLB, odnosih s Hrvaško ali gradnji drugega tira. Celo predsednik vlade je pred nedavnim govoril o starih strukturah, na to sem ga opozarjal že kmalu po volitvah. Štiri leta so potrebovali, da so spoznali realno stanje o temah, na katere sem opozarjal od začetka.

Z Mirom Cerarjem sta politično pot začela skupaj. Kaj je po vašem naredila njegova vlada dobro?

Cerar se hvali z rastjo BDP, a je ta v primerljivih državah rasel še hitreje. Rast je vezana na dobro delo izvoznih podjetij, ki so večinoma vezane na trg EU in še posebno Nemčijo. Če bi zagotovili debirokratizacijo za mala in srednja podjetja ter omogočili pogoje za preskok v četrto industrijsko revolucijo, bi s tem najbolj pomagali mlajši generaciji, ker jim ne bi bilo treba odhajati v tujino, kar se zdaj množično dogaja, ker se njihovo znanje ne ceni.

Torej ne najdete ene dobre besede za svojega nekdanjega političnega sopotnika?

Vlada bi lahko naredila veliko dobrega, hvali pa se tako, kot da so oni ustavili krizo. Gospodarske krize, ko je Cerar prevzel vlado, ni bilo več. Vlada tako predstavlja štiri leta zamujenih priložnosti, ker bi s pravo ekipo lahko dosegli preboj Slovenije v prvo evropsko ligo. Poglejmo le zunanjo politiko, na tem področju ni bilo nobenih korakov, ki bi nam omogočili vstop med najboljše v EU. Zelo enostranska zunanja politika, temelječa na ruskih interesih in nespoštovanju zavez Nato, odnos do ZDA …

Kako se vi opredeljujete pri zunanjepolitičnih temah?

Upoštevati moramo varnostne, gospodarske in strateške vidike, krmariti med interesi velesil, najpomembnejšo vlogo pa bi morala imeti Evropska unija, ki bi se na svetovnem odru morala postaviti na lastne noge tudi zaradi moči globalnih korporacij. Slovenija je imela priložnost, da bi odigrala vodilno vlogo pri proaktivnem procesu razvoja držav na Balkanu, pa ni naredila ničesar. Odnose s Hrvaško je treba redefinirati, imamo probleme z NLB, Jedrsko elektrarno Krško in arbitražo. Na MZZ nimamo učinkovite strokovne ekipe, ki bi vse te težave odpravljala. Namesto da se k poenotenju poziva politiko, bi morala svoje najprej odigrati stroka.

Ko poslušamo nove stranke, pa imajo s tem težave tudi stare, vedno znova opažamo razlike med besedami in dejanji. Kako boste izpeljali vse, kar naštevate?

Imamo ekipo izkušenih ljudi. Zvonko Ivanušič, ki je že bil minister, veleposlanik Vojko Volk, izvrstni poznavalec zunanje politike, Zoran Kus, glavni pogajalec za podnebne spremembe, Jaka Vadnjal, ki je strokovnjak za bančništvo in mnogi drugi. Imamo ekipe ljudi, ki vedo, znajo in zmorejo izpeljati prehod v Dobro državo. Obsežen program, ki je na 50 straneh skrčena različica z vsemi ukrepi in navodili, kako postavljene cilje doseči, je dostopen na spletu dobradrzava.si. Ista ekipa, ki je sodelovala v programu, ga bo tudi izvajala, to je naša prednost v primerjavi z drugimi.

Na vaši spletni strani in pri vsem, kar spremlja vašo kampanjo, lahko opazimo, da ste zgolj vi v ospredju, da se stranka gradi na vašem imenu. Tako kot pred štirimi leti v stranki Mira Cerarja.

To je izraz tega, kar se dogaja s politiko v Sloveniji. Žal ljudje politiko in stranko prepoznavajo le po eni osebi. To ni dobro in to je treba spremeniti, a je to danes realnost Slovenije v času volitev.

Nimate pa svojega imena v imenu stranke.

Stranka Dobra država je dolgoročen projekt. Vse moje dosedanje znanstveno delo doma in v tujini, predvsem pa raziskovanje na Univerzi Univerzi Würzburg v Nemčiji, smo s tujimi in našimi strokovnjaki vnesli v model Dobre države. Ugotavljali smo, da so države v procesu tranzicije ugrabile neformalne mreže, odgovor na ugrabljeno državo pa je Dobra država. To je osnovna ideja dobre države, ki jo bomo upravljali v korist ljudi in okolja, ne pa ozkih interesnih skupin.

Gre za koncept, ki temelji na boju proti korupciji, klientelizmu in tako naprej, potem pa se pojavijo informacije, da ste zaposlili hčerko enega od članov stranke, ki ima precej uveljavljeno ime v Sloveniji. Kako gre to skupaj?

Tjaša Volk z nami sodeluje že več let v Zavodu dobra država. Zaposlili smo jo že precej pred ustanovitvijo stranke, in sicer samo za določen čas, na položaj tajnice poslanske skupine, čeprav ima zaključeno fakulteto. Vedno sem opozarjal, da je glavni problem v Sloveniji zaposlovanje brez referenc na najvišje položaje.

Prav tako ni ostalo neopaženo, da vse pomembne tekoče posle DD opravlja registriran lobist.

Ves čas sem se zavzemal za ureditev lobiranja v Sloveniji. Lobist je poklic, kogar to zanima se registrira in pregledno opravlja svoje delo ter plačuje vse prispevke. Problem v Sloveniji so neregistrirani lobisti. Oseba, ki jo omenjate, je bila pred vstopom v politiko registriran lobist, a ko je vstopila v politiko, se je izbrisala s seznama lobistov. Kje je problem?

Slovenija ima lepo gospodarsko rast. Kako bi vi ukrepali ta trenutek, če bi imeli možnost – z ukrepi pospeševali rast ali skrbeli za ohlajanje gospodarstva?

Dobra država gospodarstvo gradi na treh stebrih. Prvi je odločitev, kakšne strateške prednosti ima Slovenija in kako jih bomo izkoriščali. Poglejmo slabo gospodarjenje z lesom, kjer imamo državno podjetje v lasti ene stranke. Izgubljamo lastništvo in nadzor nad vodnimi viri, v turizmu nam ni jasno, kakšnega si želimo – množičnega ali butičnega.

Drugi steber so podjetja v večinski državni lasti, za kar je odgovorna SDH. Ta institucija ni ustrezno vodena, o čemer pričajo številne afere v medijih. Zaradi staranja prebivalstva potrebujemo demografski sklad za prihodnje generacije upokojencev. Kot problematično se poudarja tudi delovanje DUTB.

Tretji steber je nišno gospodarstvo. To je za Slovenijo zelo pomembno, saj imamo po obsegu manjše gospodarstvo, ki se lahko elastično prilagaja trgu. Malim in srednjim podjetjem moramo omogočiti predvidljivo poslovno okolje, zagotavljati pomoč v debirokratizaciji, stimulirati vlaganje v investicije.

Prav tako je pomembno, da imamo proticiklično ekonomsko politiko, da ko imamo rast, poskrbimo za akumuliranje sredstev za čas krize, ko bo gospodarstvo potrebovalo pomoč, česar pa aktualna vlada ni storila.

Kako bi zagotovili 5000 delavcev, ki jih po nekaterih ocenah potrebuje slovenski turizem?

Turizem potrebuje resen premislek, ker je kot gospodarska panoga omejena na le nekaj krajev po državi. Spremeniti je treba koncept turizma z vpeto lokalno ponudbo. Turizem bi bilo treba razpršiti po celotnem teritoriju, kar bi gotovo pritegnilo delovno silo po regijah. Drugi ukrep so ustrezne spodbude in nagrade tistim, ki delajo v turizmu. Tretji ukrep bi bil uvoz delovne sile iz tujine, pri čemer bi bilo treba biti jasno opredeliti, kdo, kakšni profili in s kakšnimi delovnimi dovoljenji, glede na potrebe v turistični dejavnosti.

Bi znižali DDV?

Za zdaj ne, to je populističen ukrep. Potrebujemo predvidljive razmere za gospodarstvo. Če prihaja kriza, moramo ustvariti rezervo in takrat z znižanjem DDV pomagati gospodarstvu. Menim, da razmere niso najboljše, saj smo priča oblikam helikopterskega razdeljevanja denarja v EU, finančne institucije so še premalo nadzorovane in regulirane, trg kriptovalut je ostal brez nadzora, tu je še problem pregrevanja trga nepremičnin.

Starajoča družba je velik problem za Slovenijo. Kakšen recept rešitev imate na tem področju?

Slovenska družba, tako kot vsa evropska, ima vse več starejših prebivalcev. V Dobri državi imamo poseben odbor za upokojence. Prvi ukrep bi bil, da omogočimo delo tistim upokojencem, ki bi si to želeli. Drugi je oskrba za starejše, da po odhodu v pokoj ne bi postali socialni problem, ampak bi ostali sestavni del družbe. Na tej točki imamo idejo povezave med mlajšo generacijo in upokojensko generacijo. Starejši imajo izkušnjo, srednja generacija ima energijo, mladi pa imajo vihravost in ideje – vse to je treba povezati, kar bi omogočilo več novih delovnih mest. Dodatne možnosti se odpirajo tudi v zdravstvenem in zdraviliškem turizmu.

Če boste imeli priložnost sodelovati v vladi, v kakšni bi si želeli biti – levi ali desni?

Delitev na levo desno je ovira razvoju Slovenije. Bistveno je, s kakšnimi ljudmi bodo stranke vstopale v koalicije. Ali imajo znanje in sposobnosti izpeljati skupne in dogovorjene cilje.

Hipotetično – če zmaga SDS, Janez Janša dobi priložnost za sestavo koalicije, vi imate pet mandatov. Bi vstopili v koalicijo z nekom, ki ima težave s pojasnjevanjem izvora svojega premoženja?

Na obeh straneh imajo probleme z ovadbami, poglejmo samo ugotovitve preiskovalnih komisij za Teš 6 in bančno luknjo. Na teh volitvah imamo prvič priložnost voliti za in ne proti. Vsi, ki so bili do zdaj v vladi, so imeli priložnost kaj spremeniti, vsi so že bili na oblasti in ničesar niso spremenili, le denar je odtekal v zasebne žepe. Zdaj je čas, da ljudje temu rečejo dovolj in da ocenijo, kdo je sposoben ponuditi kaj novega in presekati ponavljanje starih vzorcev. Na volitve gremo, da naša stranka zbere kar največ glasov in da bomo mi določali, kako se bo oblikovala nova koalicija, od ljudi pa je odvisno ali resno mislijo da je tega dovolj!