Bo Janševa odškodninka v zadevi Patria pristala na ustavnem sodišču?

Vrhovno sodišče seli odškodninsko tožbo Janeza Janše proti državi, tožilki in sodnikom, ki so Janeza Janšo pripeljali v zapor, na celjsko okrožno sodišče. V zvezi s prenosom pristojnosti pa se je po oceni obrambe toženih zgodila vrsta postopkovnih kršitev. Zahteve za izločitev dveh »kontaminiranih« vrhovnih sodnikov, ki sta o prenosu pristojnosti odločila, pa se sploh ni obravnavalo.

»Česa takšnega v svoji tridesetletni odvetniški karieri nisem doživel. Teh procesnih kršitev, ki so se zgodile v presojanju prenosa krajevne pristojnosti v odškodninski tožbi Janeza Janše proti državi, tožilki, ki je vodila primer Patria ter štirim sodnikom, ki so o zadevi odločali, si ne znam racionalno razložiti. Kaj je razlog, ne bom ugibal. Lahko pa povem, da smo predsednikoma višjega in vrhovnega sodišča predlagali odreditev pregleda spisa, razmišljamo pa tudi o ustavni pritožbi,« pojasnjuje Emil Zakonjšek. Njegova odvetniška pisarna zastopa tri od štirih sodnikov, ki jih toži prvak SDS.  



Kot smo pisali, Janez Janša zaradi primera Patria - obsodbo, zaradi katere je 145 dni prebil v zaporu, je razveljavilo ustavno sodišče – toži za odškodnino v višini 901.119 evrov.

Odvetnik prvaka SDS Franci Matoz je zahteval prenos pristojnosti iz Ljubljane na drugo sodišče in uspel. Senat, ki so ga sestavljali vrhovni sodniki Rudi Štravs, Tomaž Pavčnik in Jan Zobec, je namreč presodil, da obstajajo utemeljeni razlogi za prenos pristojnosti.
 

Kaj je šlo narobe

Dan pred začetkom obravnave odškodninske tožbe, 13. novembra, je ljubljansko okrožno sodišče prek faksa prejelo predlog za prenos krajevne pristojnosti z ljubljanskega na drugo sodišče. Kopijo tega predloga je obramba dobila dan kasneje, rok za odgovor nanj pa ni bil določen.

26. novembra je obramba vložila odgovor na predlog za prenos zadeve na drugo sodišče ter hkrati tudi zahtevo za izločitev dveh vrhovnih sodnikov Rudija Štravsa in Jana Zobca, ker sta v medijih oba »večkrat podala neresnične in žaljive trditve, ki so hudo osebno diskvalificirale ter moralno omalovaževale Branka Maslešo«, enega od sodnikov, ki jih toži Janez Janša.



Datum vložitve potrjuje tako dohodni žig okrožnega sodišča ob vložitvi. kot tudi  posnetki nadzornih kamer (obramba predlaga zavarovanje teh posnetkov, op.p.). Tako bodo lahko dokazali, To dokazuje da ne drži datum, ki se je pojavil na odgovoru na njihovo zahtevo po izločitvi. V spisu se je namreč pojavil drug, kasnejši datum vložitve zahteve za izločitev (28.11.20019).

Prav na ta isti dan pa je senat vrhovnega sodišča odločil o prenosu pristojnosti. Hkrati se o zahtevi za izločitev dveh vrhovnih sodnikov ni odločalo. Poleg tega obramba ugotavlja, da je okrožno sodišče v Ljubljani zahtevo za njuno izločitev na vrhovno sodišče poslalo šele dan po tem, ko so ti o prenosu pristojnosti dejansko že odločili, vendar preden je Vrhovno sodišče poslalo spis na Okrožno sodišče.


 

Dvom v pravilnost dodelitve primera

Trije sodniki, ki jih toži Janez Janša, želijo prek svojih odvetnikov tudi vpogled v podatke o dodelitvi zadeve sodniku poročevalcu in sestavi senata; tako bo mogoč preizkus ali je bil pri tem sploh spoštovan sodni red in letni razpored sodnikov.

Vrhovni sodnik Jan Zobec na vprašanje Dela, zakaj se iz odločanja o prenosu pristojnosti ni izločil, če kot ustavni sodnik ni želel odločati o primeru Patria, pojasnjuje, da je tedaj svojo izločitev predlagal, ker je šlo za razsojanje o vsebinski zadevi.

»V tem primeru pa gre le za vprašanje ali bo sodilo ljubljansko ali katero drugo sodišče, zato je to povsem nepomembno. Gre za tehnično vprašanje, prav v ničemer ni odločeno o vsebini. Sodišču, na katerega je prenesena pristojnost, lahko polno zaupamo. Razen, če bi rekli, da je le ljubljansko sodišče edino, ki je nepristransko, to pa definitivno ni res.»

Odvetnik Zakonjšek se s tako razlago ne strinja. »Stranka si ne more prosto izbirati sodišča in s tem sodnika, ki ji bo sodil, temveč je potrebno spoštovati  določbe o krajevni pristojnosti. Prenosom krajevne pristojnosti, brez utemeljenega razloga lahko pomeni poseg v ustavno zagotovljeno pravico do zakonitega sodnika«.


 

Kaj je presodilo vrhovno sodišče

Odvetnik Franci Matoz je v zahtevi za prenos pristojnosti zapisal, da sta med toženci tudi dva sodnika vrhovnega in višjega sodišča ter nekdanja okrajna sodnica – vse njihove institucije pa se nahajajo v Ljubljani, celo v isti stavbi, kot je sodeče okrožno sodišče.

Po oceni Janeza Janše so mu toženi sodniki škodo povzročili namenoma. Iz tega razloga naj bi bil izpolnjen najmanj objektivni kriterij pristranskosti. Toženi sodniki se namreč dnevno srečujejo, pogovarjajo in družijo v jedilnici sodišča. Ta okoliščina je bila v sodni praksi že večkrat pripoznana kot dejstvo, ki utemeljuje prenos pristojnosti zaradi varovanja videza nepristranskosti. Ocena tožene stranke, da gre pri zahtevi za poskus političnega marketinga – tako je ocenilo državno odvetništvo, ki v Janševi odškodninski tožbi zastopa Republiko Slovenijo - ter da se zaradi majhnosti Slovenije vsi sodniki pri nas med seboj pravzaprav poznajo ter se srečujejo na različnih izobraževalnih dogodkih, je lahko sicer pravno upoštevana, vendar to ne more upravičiti odstopa od temeljnih procesnih jamstev, ki jih zahteva pošten postopek.

Kolikor položaj pač omogoča, je sodišče dolžno varovati videz nepristranskosti. Zato je vrhovno sodišče odločilo, da v odškodninski tožbi Janeza Janše odloči celjsko okrožno sodišče.