Bine Kordež bi rad z Doba domov

Na ljubljanskem okrožnem sodišču se je začela glavna obravnava v primeru financiranja menedžerskega prevzema Merkurja. Znano je, da so kriminalisti preverjali sledi denarnega toka med Merkurjem in Merfinom ter liechtensteinsko slamnato družbo Saturo Establishmet. Preiskovanje je Nacionalni preiskovalni urad pripeljalo tudi do Salonita Anhovo, enega najpomembnejših nebančnih financerjev menedžerskega prevzema Merkurja.

Posamezniki iz anhovskega Salonita naj bi v zameno za sodelovanje pri financiranju menedžerskega prevzema Merkurja dobili provizijo na račune pri liechtensteinskih bankah Alpe Adria Privatbank in Landesbank. Nanje sta Merkur in Merfin skupaj nakazala 815.000 evrov. Del denarja je bil nakazan tik pred odhodom Bineta Kordeža z vrha nakelskega trgovca, a na sodišču njegovega imena zdaj med obtoženimi ni. Preverili smo, zakaj.
 

Vložil prošnjo za odpust

Kordež se je v preteklosti pogodil in s tožilstvom sklenil dogovor o priznanju krivde za 11 kaznivih dejanj. Na začetku leta 2016 je bil tako obsojen na sedem let in šest mesecev zaporne kazni. Pri kazni so upoštevali, da je že prestal leto in tri mesece zapora ter da je bil že obsojen na osem mesecev zapora zaradi ponarejanja listin. »V postopkih proti drugim družbam oziroma odgovornim osebam, ki so bile povezane s spornimi posojili, s katerimi so financirali menedžerski prevzem Merkurja, bo Kordež nastopal kot priča,« je dejal ob obsodbi tožilec Jože Kozina.



Posebna komisija, ki odloča o prošnjah obsojencev, je lani obravnavala 591 vlog za pogojni odpust, pri čemer je v 196 primerih odločila, da se obsojenec pogojno odpusti. Koliko prošenj bo obravnavala tokrat, še ne vedo, saj postopek zbiranja vlog in poročil zavodov za prestajanje kazenskih sankcij še poteka. Na ministrstvu za pravosodje dodajajo, da so do zdaj prejeli okoli 170 vlog zapornikov za pogojni odpust, pričakujejo pa jih od 240 do 260.



Kazenski zakonik sicer določa, da je obsojenec lahko pogojno odpuščen, če je mogoče utemeljeno pričakovati, da ne bo ponovil kaznivega dejanja. Pri presoji, ali naj se obsojenec pogojno odpusti, se upoštevajo predvsem povratništvo, morebitni kazenski postopki, ki potekajo proti obsojencu za kazniva dejanja, izvršena pred nastopom kazni zapora, odnos obsojenca do storjenega kaznivega dejanja in oškodovanca, njegovo vedenje med prestajanjem kazni, uspehi na področju zdravljenja odvisnosti in pogoji za vključitev v življenje na prostosti. Za pogojni odpust je mogoče zaprositi tudi že po tretjini prestane kazni, če posebne okoliščine, ki se nanašajo na obsojenčevo osebnost, kažejo, da ne bo ponovil kaznivega dejanja. To naj bi Kordež po neuradnih informacijah že poskusil, a neuspešno.

Kordež, ki je zdaj na odprtem oddelku zapora na Dobu, o prošnji ne želi javno govoriti, saj si (škodljive) publicitete, ki bi morda lahko vplivala na odločitev komisije, ne želi.

Kako pa je Boško Šrot

Preverjali smo, ali je med obsojenci, ki želijo domov, tudi Boško Šrot, nekdanji prvi mož Pivovarne Laško, ki prestaja pet let in deset mesecev dolgo zaporno kazen zaradi oškodovanja Pivovarne Laško na račun prodaje delnic Istrabenza, kjer je bila pivovarna oškodovana za 22 milijonov evrov.

Novembra 2014 je bil obsojen na štiri leta in pol zapora, s prvo kaznijo vred na enotno kazen devet let in devet mesecev zapora. Na ministrstvu za pravosodje nam na vprašanje o njegovi prošnji niso odgovorili, saj da gre za osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev zakonodaje s področja varstva osebnih podatkov. Njegov odvetnik Blaž Kovačič Mlinar pa pravi, da po njegovih informacijah Šrot te prošnje še ni vložil, da pa sicer nista v stalnem stiku.