Beseda leta 2018 je čebela

V tretji akciji Beseda leta, v kateri je Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU izbiral besedo, ki je značilno zaznamovala leto 2018, je zmagala beseda čebela, sledita pa ji mikroplastika ter skodelica kave. 

V finalnem izboru so bile poleg čebele, mikroplastike in skodelice kave še generalka, orbanizacija, risoroman, sovraštvo, tekstati, tipanka in varda. Razvrstitev na lestvici besed finalistk se je vzpostavila že prvi dan in nato ohranila do zadnjega dne glasovanja, so sporočili z ZRC SAZU.



Kot je povedal raziskovalec Terminološke sekcije Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša, eden od soavtorjev Terminološkega slovarja čebelarstva in ljubiteljski čebelar Simon Atelšek, je strokovno besedišče čebelarstva posebno po tem, da ima zelo malo prevzetih besed. »To pa zato, ker smo bili Slovenci že z Antonom Janšo, ki je bil v 18. stoletju celo dvorni učitelj čebelarstva pri Mariji Tereziji, v tej panogi zelo napredni in smo svoje znanje izvažali, ne pa ga prevzemali od drugod, kar je, recimo, veljalo pri pravu, vojski ipd.,« je pojasnil Atelšek.

»Zanimivo je tudi to, da imamo v slovenščini že do sredine 19. stoletja napisane kar štiri samostojne čebelarske priročnike, kar je v primerjavi z drugimi sorodnimi strokami izjemno,« je dodal Atelšek. Poudaril je še, da je iz terminologije razvidno, kako zelo Slovenci spoštujemo čebelo, saj smo jo naredili sebi enako in jo počlovečili. »Za čebele tudi v strokovni literaturi nikoli ne zapišemo, da poginejo, temveč umrejo,« pravi Atelšek. Poleg tega smo izraz za matico izpeljali iz besede mati, medtem ko se glavni čebeli v panju v angleščini reče queen in v nemščini Königin. Iz jezika je vsekakor razbrati, da Slovenci čebelo od nekdaj zelo cenimo,« je sklenil Atelšek.



Letos je svoj glas za besedo leta v spletni anketi, ki so jo objavljali na spletnih straneh ZRC, ZRCalnika, portala MMC in računih obeh sodelujočih partnerjev na družbenih omrežjih facebook in twitter, oddalo rekordno število glasovalcev, in sicer več kot 2000. »To je še enkrat več kot lani in res nam je v veselje, da je akcija Beseda leta v pičlih treh letih doživela tak odmev,« so zapisali na ZRC SAZU.

Predloge za besedo leta sicer na inštitutu sprejemajo skozi vse leto, decembra javnost le dodatno opomnijo na to akcijo, je za STA pojasnila znanstvena sodelavka na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša ter članica strokovne komisije Simona Klemenčič. Pri izboru upoštevajo tudi predloge za novotvorjenke, ki jih prav tako prejemajo skozi vse leto. Nekaj besed je zamudilo letošnji rok, zato so jih na inštitutu že uvrstili na seznam za besedo leta 2019.

Med vsemi predlogi za besedo leta vsak izmed članov strokovne komisije izbere deset svojih kandidatk, ki jih predstavi in zagovarja, nato pa sedijo toliko časa, dokler se ne uskladijo. »Pri tem je glavno, a ne izključno vodilo, da beseda leta ilustrira dogajanje v jeziku, skozi katerega se zrcalijo spremembe v družbi, kulturi, tehnologiji ... Kandidatke za besedo leta predstavljajo ilustracijo preteklega leta,« je pojasnila Klemenčičeva.

Komisija je danes izbirala tudi med več kot 20 pesmimi, ki so vsebovale vse besede finalistke, in kot najboljšo soglasno izbrala pesem Jelene Isak Kres, všeč pa jim je bila tudi pesem Aljoše Kravanje.

Izmed prispelih besed so letos prvič izpostavili tudi najbolj izvirno novo besedo. To je postal izraz drečka, ki pomeni vrečko za pobiranje pasjih iztrebkov na javnih površinah. V Sloveniji je izbor besede na pobudo Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU prvič potekal leta 2016. Po izboru glasovalcev je leto 2016 najbolj zaznamovala beseda begunec, leto 2017 pa besedna zveza evropski prvaki.