Klemen Grošelj: Največji uspehi obveščevalcev ne pridejo v javnost

Na razkritje Dela, da je Slovenska obveščevalno-varnostna agencija odkrila in skupaj z NPU priprla tuja državljana, ki sta vohunila za Rusijo, se je ob robu sprejema za tuje diplomate v Sloveniji, na katerega niso bili vabljeni ruski diplomati, odzvala tudi vlada. Že nekaj časa je namreč med članicami zveze Nato in držav EU praksa, da se ruskih diplomatov na te dogodke ne vabi.  

Sprva je bilo predvideno, da bo enega od največjih uspehov Sove komentiral predsednik vlade Robert Golob, a se je izjavam odpovedal. Kasneje je pred novinarje poslal Andreja Benedejčiča, državnega sekretarja za nacionalno varnost v kabinetu predsednika vlade Roberta Goloba.

»Lahko potrdim, da so slovenski organi pregona aretirali dva tuja državljana. Lahko tudi rečem, da vsi indici kažejo na to, da pripadata tuji obveščevalni službi. Ravno zaradi tega je tožilstvo uvedlo predkazenski postopek, medtem ko je sodišče odredilo pripor za oba. Prav tako je pravnomočno uvedlo kazensko preiskavo,« je informacije Dela potrdil državni sekretar, ki pa je bil zaradi interesa preiskave zadržan z omenjanjem dejstva, da sta bila pri vohunjenju odkrita tako imenovana »ilegalca«, ki sta pripadnika ruskih obveščevalnih služb.

»Če se izkaže, da to drži, gre za največji uspeh Sove od njenega začetka,« je dejal Benedejčič, ki podrobnosti prijetja dveh ruskih vohunov kot vladni funkcionar ni želel posebej komentirati, povedal pa je, da se do takšnih aretacij vedno pride v sodelovanju z zavezniškimi obveščevalnimi službami. Informacije, da gre za pripadnika ruskih služb, pa je po njegovih besedah zbrala Sova.

Ob odmevnem uspehu Sove je zanimivo, da se evropski poslanec iz vrst vladajoče stranke Gibanje Svoboda in strokovnjak za mednarodno varnost Klemen Grošelj razhaja z Benedejčičem. »Verjamem in trdim, da so največji obveščevalni uspehi tisti, ki niso poznani javnosti in so običajno najbolj učinkovit, uspešni in v interesu države.«

Klemen Grošelj FOTO: Leon Vidic/Delo

»Slovenija je bila zaradi svoje lege vedno predmet relativno aktivne dejavnosti, še posebej v devetdesetih letih prejšnjega stoletja. Glede na dogajanje v Ukrajini in glede na zaostrovanje geopolitičnih razmer se očitno celice, ki so delovale v devetdesetih, ponovno oblikujejo,« ocenjuje Grošelj, ki tudi meni, da je informacija o obveščevalnem uspehu Sove prišla v javnost s premislekom.

Slovenija je z akcijo pridobila zaupanje med zaveznicami

»Tukaj se je jasno izkazalo, da je Slovenija članica zveze Nato in EU, in da izvaja tiste aktivnosti, da prepreči sovražno vohunsko dejavnost na ozemlju Slovenije. To je pomembno in ključno sporočilo našim partnerjem,« opozarja Grošelj in dodaja, da se je Slovenija s tem postavila v krog zavezniških držav, ki so vredne zaupanja, kar je ob zaostrovanju v Ukrajini pomemben in pravilen korak.

»V času ukrajinske krize je izjemno pomembna enotnost zaveznic zveze Nato in članic EU. Ta enotnost se kaže tudi skozi medsebojno zaupanje in skozi medsebojno izmenjavo podatkov,« se strinja Benedejčič, ki je še dodal, da je obveščevalce tega tipa izjemno težko ujeti.

V tem trenutku poteka preiskava. »Gre za zelo resno zadevo, ki jo spremljamo z vso pozornostjo. Ko bo preiskava zaključena, če se izkaže, da gre za vohunjenje na slovenskih tleh, bo to zagotovo velik uspeh Sove,« je vohunsko afero, ki ima tudi zunanjepolitične razsežnosti, komentirala zunanja ministrica Tanja Fajon. Na vprašanje, ali so ruskega veleposlanika v Sloveniji Timurja Ejvazova že povabili na zagovor na Mladiko, je Fajonova povedala, da v tem trenutku ne tečejo »nobene aktivnosti, povezane z aretacijo, da bi govorili z ruskim veleposlanikom ali pošiljali protestno noto«.

»Jaz te rusofilnosti nisem opazil, vsekakor ne v tej vladi,« pa se je na vprašanje o tem, ali javno razkritje ruskih vohunov pomeni, da so obtožbe iz opozicije, da vse levosredinske vlade v Sloveniji vodijo rusofilno politiko, odzval Benedejčič. Iz opozicijskih strank se na uspeh Sove niso odzvali, so pa bili člani parlamentarnega odbora za nadzor varnostnih in obveščevalnih služb seznanjeni z dogajanjem okoli aretacije ruskih vohunov, ki jo je vodila Sova.