Bela palica, podaljšani pogled slepih

Ljubljana – Danes je dan bele palice – podaljšane roke slepih, ki jih je v svetu skoraj 40 milijonov, pri nas pa okrog deset tisoč. Nanje in na več kot 240 milijonov slabovidnih je v svoji poslanici spomnil dddr. Evgen Bavčar, umetnik, fotograf in član Medobčinskega društva slepih in slabovidnih Nova Gorica.
 
Okrog bele palice, tega nepogrešljivega pripomočka slepih za varno hojo, se je spletlo precej zgodb. Uvedli so jo po prvi svetovni vojni. Da bi palico obarval belo, pa se je prvi domislil britanski glasbenik James Biggs, ko je leta 1921 zaradi nesreče ostal slep. Evgen Bavčar omenja Parižanko, madame Guilly d'Herbemont, ki se je o tem, kako so slepi ob vedno večjem prometu ogroženi, razpisala novembra 1930. Šef afriške policije je bil navdušen nad zamislijo o beli palici in tako so jih že februarja 1931 med slepe razdelili kar 150. Sprva je imela vlogo opozarjanja na slepe, ne pa še vloge podaljšane roke v spoznavanju ovir.
 
To funkcijo, v poslanici sporoča Evgen Bavčar, je dodal beli palici ameriški okulist Hoover; daljše palice je predstavil leta 1959. Za pot do Francije so potrebovale osem let. Bavčar se spominja: »Sam sem jih posredoval v Slovenijo leta 1973 in najprej naučil nove metode prijatelja Bena Zagrnika, mene pa sta naučila dva slepa prijatelja v Parizu Christian Couder in Bernard Guibaod. Na željo takratne predsednice Mimi Breznik sem pritihotapil v Slovenijo kar 75 palic, ki sem jih v strahu skrival pod sedežem vlaka in se bal carinikov, jugoslovanskih seveda, da odkrijejo ta bela pomagala pogledov slepih.«


 
Ob mednarodnem dnevu bele palice Bavčar poziva slovenske inženirje, da razmislijo o možnostih slovenske elektronske bele palice. Take, pojasnjuje Bavčar, že obstajajo, delujejo na podlagi ultrazvoka, infražarkov ali laserskega žarka, a so finančno večini nedostopne in pogosto tudi »predmet dobičkov nekaterih organizacij«. Najcenejša palica te vrste stane 50 dolarjev, najdražja od 1200 do 5000 evrov ali pa so dosegljive pogojno. Strokovnjaki ocenjujejo, da je cena pretirana. »Prav bi bilo,« v imenu slepih svetu sporoča Bavčar, » da bi bili slepi in slabovidni ozaveščeni, da so tudi oni velikokrat obravnavani le ekonomsko, in ne socialno, kot bi si želeli.«