Vrhovna sodnica
Barbara Zobec je odstopila od kandidature za ustavno sodnico, kar pomeni, da je izvolitev profesorja s primorske univerze
Andraža Terška vse bolj verjetna.
Glasove podpore je Teršku napovedala celotna opozicija in tudi SMC, po odstopu Zobčeve pa bi lahko računal tudi na poslanske glasove NSi ter pogojno tudi glasove SAB. Oba kandidata za ustavnega sodnika pri večini poslanskih skupin sicer nista veljala za prvo izbiro in niti ne skrivajo, da se za njihovo odločitvijo o (ne)podpori skriva dobra mera oportunizma, zato morebitnih presenečenj na tajnem glasovanju vseeno ne gre izključiti.
V dopisu, ki ga je prejel
Radio Ognjišče, je Zobčeva pojasnila, da ima njena trdna, odločna in neomajna načelna drža ceno. »Visoko ceno. Že dolgo jo plačujem. Del te cene je tudi, da me politika ne mara. In ker je ona tista, ki voli ustavne sodnike, dobro vem, da ne bom ustavna sodnica. Takih sodnikov si namreč politika ne želi, sama pa tudi nikoli, za nobeno, še tako visoko ceno nisem pripravljena odstopiti od svojih načel. Med njimi je osrednje tisto, ki zapoveduje, da smo pred zakonom vsi enaki in da človekove pravice pripadajo vsem, tako levim kot desnim, rdečim in črnim, naprednim in konservativnim, domobrancem in partizanom,« je zapisala Zobčeva. Izjavo je v ponedeljek poslala v DZ, od koder so popoldne sporočili, da so izjavo prejeli, navaja
STA.
Na ustavnem sodišču so Zobčevo videli predvsem v SDS, pa tudi v NSi.
Gre sicer za zadnjo redno izvolitev za ustavnega sodnika do leta 2025, in kot je poudaril predsednik republike
Borut Pahor, se je tudi zato odločil, da prvič predlaga dva kandidata.
Kandidata je predsednik republike izbral med sedmimi prispelimi kandidaturami, Teršek in Zobčeva sta se v predsedniški palači prejšnji teden
javno predstavila. Zobčeva se je med drugim zavrnila povezave s SDS in povedala še, da je kot sodnica izrazito zavezana varovanju človekovih pravic, kar bo tudi temeljno vodilo njenega dela, če bo izvoljena za ustavno sodnico. Teršek pa si bo v primeru izvolitve prizadeval predvsem za to, da se dosežena raven ustavnopravne zaščite človekovih pravic ohrani in se po možnosti dodatno širi in povečuje.
Komentarji