Kandidata tudi o političnih etiketah, Barbara Zobec zavrača povezave s SDS

Ljubljana – Tehtnica podpore poslanskih skupin, ki bodo na junijski seji izbirale novega ustavnega sodnika, se vse bolj nagiba v smer profesorja na primorski univerzi Andraža Terška, saj mu glasove podpore napovedujeta celotna opozicija in SMC. O podpori temu kandidatu se bodo po besedah predsednice Alenke Bratušek pogovorili še v SAB. Barbaro Zobec pa na ustavnem sodišču vidijo le v SDS in NSi. Oba kandidata za ustavnega sodnika pri večini poslanskih skupin sicer ne veljata za prvo izbiro in niti ne skrivajo, da se za njihovo odločitvijo o (ne)podpori skriva dobra mera oportunizma.

Vrhovna sodnica je danes zavrnila očitke, da naj bi bila »trdo jedro SDS«, kar naj bi dokazovale zadeve v primerih notarja Jožeta Sikoška, nekdanjega mariborskega župana in aktualnega državnega sekretarja Franca Kanglerja in Milka Noviča, v katerih je na vrhovnem sodišču odločala kot sodnica poročevalka. »Vrhovno sodišče odloča v senatu petih sodnikov. Res je, da poročevalec pripravi vse potrebno za razsodbo, a na koncu mora biti odločitev usklajena z večino preostalih članov senata,« je dejala in dodala, da nasploh, razen ko je šlo za zadevo Kangler in Patria, ni vedela, komu politično pripadajo posamezni obdolženci.

A kot kaže izjava vodje poslanske skupine SMC ​Janje Sluga, poslanskih skupin ni zmotil le njen odnos do politik največje koalicijske stranke, ampak tudi »nekatera njena stališča, tudi do bodočih kolegov na ustavnem sodišču«.
 

O najbolj »spolitiziranem sodišču zadržano«

Oba kandidata za ustavnega sodnika sta bila danes pri komentiranju izjave premiera Janeza Janše, da imamo v Sloveniji eno najbolj spolitiziranih sodišč, večinsko oblikovano po željah leve in skrajno leve ideološke sfere, zadržana. Zobčeva je dejala le, da ima vsak pravico do svojega mnenja. Teršek pa je izpostavil, da sam te obsedenosti, da bi se ustavno sodišče in ustavne sodnike etiketiralo, pri čemer v slovenskem političnem prostoru obstajata samo dve etiketi – leva in desna – ne razume.

»Teh etiket ne uporabljam in jih tudi ne razumem, nihče mi tudi še ni pojasnil, kaj točno pomenita. Kaj točno pomeni biti levo in kaj točno pomeni biti desno?« je še nadaljeval in poudaril, da je ustavno sodišče profesionalna institucija in da so edini kriteriji, ki veljajo in morajo veljati za prevzem sodniške funkcije, za delovanje te institucije in za odnos strokovne in splošne javnosti do nje, mišljenjska presoja ustavnopravne prepričljivosti odločitev, moč argumentov v odločitvah ter prepričljivost sklicevanja na znanstveno in strokovno literaturo in sodbe najvišjih sodišč.

Oba sta med razlogi za svojo kandidaturo na ustavnem sodišču poudarila uresničevanje človekovih pravic. »Če so pravice le v ustavi, je to le privid ustavnih pravic,« je dejala Zobčeva in dodala, da je dobro, če ustavno sodišče v obravnavo sprejme veliko ustavnih pritožb. Teršek pa je navedel, da je sam naklonjen pozitivnemu ustavnosodnemu aktivizmu, ki predstavlja prizadevanja sodnika, da bi se že dosežena raven ustavnopravne zaščite človekovih pravic ohranila in se ne bi zniževala oziroma bi se celo širila in zviševala, posebej ko gre za vprašanje ekonomskih in socialnih pravic ter človekovega dostojanstva. »To je namreč temelj mojega dosedanjega in prihodnjega dela, kjer koli že bom,« je dejal na javni predstavitvi v predsedniški palači.

Končna odločitev, kdo oziroma ali bo kdo nadomestil ustavno sodnico Dunjo Jadek Pensa, ki ji 14. julija poteče mandat, bo predvidoma znana šele na junijski seji državnega zbora. Ker pa je glasovanje tajno, ne gre izključiti presenečenj, sogovorniki v koaliciji namreč ne skrivajo želja, da bi postopek kar ponovili. Gre sicer za zadnjo redno izvolitev za ustavnega sodnika do leta 2025, in kot je poudaril predsednik republike Borut Pahor, se je tudi zato odločil, da prvič predlaga dva kandidata.