Banke v Sloveniji so lani bilančno vsoto povečale za 6,3 odstotka na 41,2 milijarde evrov. Ustvarile so 597,4 milijona evrov dobička pred davki, kar je 12,5 odstotka več kot predlani. »Banke so leto 2019 zaključile z zgodovinsko najvišjim dobičkom pred obdavčitvijo,« so poudarili v Banki Slovenije.

Lanski dobiček po obdavčitvi se je ustavil pri 534,9 milijona evrov, kar je osem odstotkov več kot predlani. Čiste obresti so se povečale za 1,6 odstotka na 682,7 milijona evrov, neobrestni prihodki pa za 19,1 odstotka na 573,4 milijona evrov. »Za skoraj petino višji neto neobrestni prihodki so bili predvsem posledica enkratnih dogodkov v prvi polovici leta,« so navedli v centralni banki.

Lani se je na ravni bančnega sistema nadaljevalo neto sproščanje oslabitev in rezervacij, bilo je navzoče pri skoraj polovici kreditnih institucij. Donos na kapital pred obdavčitvijo je znašal 12,3 odstotka. Stroški iz poslovanja so se povečali za 5,6 odstotka na 706,8 milijona evrov, kaže mesečna informacija Banke Slovenije o poslovanju bank.


 

Rast posojil

Rast posojil nebančnemu sektorju se je decembra upočasnila na 5,8 odstotka medletno, predvsem zaradi nižje rasti posojil podjetjem. »Obseg posojil podjetjem se je decembra zmanjšal za 262 milijonov evrov, kar je največ po letu 2016, in je med drugim posledica dospetja večjih posojil, sklenjenih sredi lanskega leta,« so pojasnili v centralni banki.

Medletna rast stanovanjskih posojil se je decembra ohranila pri 5,8 odstotka. »Neto mesečni prirast teh posojil je bil decembra po prejšnjih dveh izrazito nadpovprečnih mesecih s 23 milijonov evrov nižji od povprečja leta 2019 pri 29 milijonih evrov,« so zapisali analitiki Banke Slovenije.

Rast potrošniških posojil, ki je lani v povprečju znašala 11,7 odstotka medletno, je decembra dosegla 8,9 odstotka. »Povečanju obsega potrošniških posojil v oktobru je sledilo zmanjšanje v novembru in decembru, in sicer za 15 milijonov evrov oz. 21 milijonov evrov,« so dodali.



V zadnjem lanskem četrtletju je prirast stanovanjskih in potrošniških posojil znašal 105 milijonov evrov oz. 14 milijonov evrov, v primerljivem obdobju predlani pa 64 milijonov oz. 69 milijonov evrov. »Ocenjujemo, da je na spremembe v gibanju posojil prebivalstvu delno vplivala novembrska uveljavitev sklepa o makrobonitetnih omejitvah kreditiranja prebivalstva,« so zapisali.

Ob tem so v Banki Slovenije znova poudarili, da je podajanje zaključkov o učinkih tega ukrepa v tem trenutku preuranjeno, saj je treba upoštevati netipično obnašanje bank in posojilojemalcev med najavo in uveljavitvijo ukrepa ter takoj po njegovi uvedbi, zamik med uvedbo in črpanjem posojil ter učinek sezone in praznikov.
 

Lani znova zmanjšanje nedonosnih izpostavljenosti bank

Lani se je nadaljevalo zmanjšanje nedonosnih izpostavljenosti bank. Z decembrskim znižanjem za 128 milijonov evrov se je njihov obseg znižal na milijardo evrov, delež v celotnih izpostavljenostih pa na 2,2 odstotka. »Največje zmanjšanje nedonosnih izpostavljenosti so banke lani dosegle v portfelju podjetij in v portfelju tujcev,« so navedli.

Vloge nebančnega sektorja so se lani povečale za 7,2 odstotka, kar je po navedbah centralne banke najvišja letna rast teh vlog po letu 2014. Medletna rast vlog gospodinjstev se je decembra povečala na 8,7 odstotka, v 11 mesecih leta je v povprečju znašla 7,5 odstotka. Medletna rast vlog podjetij se upočasnjuje od sredine 2018, decembra lani pa se je medletno zmanjšala za 0,4 odstotka.