Bandelli s podporo odborov DZ za gospodarstvo in zadeve EU

Odbora DZ za gospodarstvo in zadeve EU sta danes predstavitev kandidata za ministra brez listnice, pristojnega za razvoj, strateške projekte in kohezijo, Marka Bandellija ocenila kot ustrezno. Kandidat je med prioritetami izpostavil maksimalno črpanje evropskih sredstev, želi si tudi, da vladna služba preraste v ministrstvo.

Bandelli, ki je kandidat za ministra na predlog Stranke Alenke Bratušek, je poudaril, da je treba obstoječo finančno perspektivo 2014-2020 pripeljati do konca ter pri tem počrpati največ evropskih sredstev, kar se da. Kajti, kot je dejal, tako bo lahko njegov naslednik rekel, da ceni njegovo delo.

Napovedal je, da bo zelo natančno pregledal trenutni operativni program za izvajanje evropske kohezijske politike. Če bodo na določenih programih ostajala sredstva in če hočemo ves razpoložljivi denar počrpati, potem jih je treba prerazporediti. Zaveda se, da je spreminjati operativni program sredi večletnega finančnega obdobja EU mučna naloga, a ne nemogoča. Ali bodo spremembe potrebne, sicer še ne ve.

Nova finančna perspektiva drugačna od obstoječe

Prva naloga, ki se je bo lotil, če bo potrjen za ministra za razvoj, bo obisk posameznih ministrstev. »Seznaniti se želim, v kakšni fazi so projekti,« je dejal Bandelli, ki že zdaj ve, da je najbolj zaskrbljujoče stanje na ministrstvu za okolje in prostor.



Začeti se bo treba pripravljati tudi že na nov večletni finančni okvir EU. »Nova perspektiva 2021-2027 je pred vrati,« je opomnil in zatrdil, da si bo prizadeval storiti vse, da bo vse pravočasno pripravljeno. Ob tem pa bo po njegovem mnenju nujno treba spremeniti sistem vodenja projektov in sistem pregledovanja. »Ne vem, zakaj je ta zadeva tako zapletena, saj je pri teh opravilih zaposlenih veliko ljudi,« je dejal.

Nova finančna perspektiva bo drugačna od obstoječe. »Ne morem, da ne bi rekel, da bo zahodna kohezijska regija zelo uboga,« je dejal Bandelli, ki je zadnja štiri leta županoval kraški občini Komen. Zahodna kohezijska regija bo namreč po njegovih informacijah v naslednji finančni perspektivi deležna veliko manj sredstev kot v obstoječi.

Ključno se mu zdi, da se zmanjša razkorak med vzhodno in zahodno kohezijsko regijo, a hkrati je opomnil, da tudi na zahodu države obstajajo določena območja, ki so manj razvita od ostalih. Zato je prepričan, da je z evropskimi sredstvi res treba financirati ekonomsko upravičene projekte, vendar pa morajo pomagati tudi razvoju manj razvitih območij znotraj regij.

Za celotno Slovenijo naj bi bilo v naslednjem večletnem okvirju po predlogu Evropske komisije na voljo 3,1 milijarde evrov, kar je devet odstotkov manj kot zdaj. Ob tem je izrazil pričakovanje, da bodo iz evropskih skladov na voljo tudi sredstva za obvladovanje migrantskih tokov in torej ne bo treba vseh stroškov financirati iz državnega proračuna.

Odbora sta njegovo predstavitev kot ustrezno podprla z 19 glasovi za in devetimi proti. Člani odbora iz vrst opozicije so bili kritični, da je bila njegova predstavitev skromna in premalo ambiciozna.