Alpe bodo razvijali še pohodniki

Pozitivna turistična zgodba pešpoti Alpe–Jadran (AAT) je spodbudila primorsko in gorenjsko stran za trasiranje nove pohodniške poti okoli Julijskih Alp. Dolga bo približno 300 kilometrov, prve pohode pa pripravljajo v nedeljo.

»Na to povezovalno pot ne gledamo zgolj kot turistični produkt, ampak je pravzaprav temelj, ki bo utrdil sodelovanje med destinacijami, po drugi strani pa odgovoril na pereča vprašanja razvoja turizma na območju Julijskih Alp. Tukaj gre za usmerjanje obiska in dvig lokalne ekonomije,« je napovedal koordinator skupnosti Julijskih Alp Klemen Langus.

Pohodniško pot bodo dokončno začrtali do naslednje poletne sezone. Z izhodiščem v Bohinju bo v smeri urinega kazalca vodila čez Bačarsko sedlo na Primorsko v vas Stržišče, po trasi gorskega maratona do Oblok, Koritnice, Grahovega, Temljin, Kneže, do Ljubinja, Senice, Mosta na Soči, po dolini do Tolmina, Kobarida in po soški poti do Trnovega in Boke, v Čezsočo in nato do Loga pod Mangartom, čez Predel v Italijo do Trbiža in naprej do Kranjske Gore, po Zgornjesavski dolini do Jesenic, skozi Žirovnico in Radovljico, pa še na Bled in čez Pokljuko nazaj do Bohinja. Etape bodo dolge do 20 kilometrov, celotno pot pa bo možno prehoditi v dveh tednih.



»Pot je večinoma speljana skozi vasi, naselja in gre za vzpostavitev nekega novega pogleda na območje Triglavskega narodnega parka, Triglavsko pogorje in Triglava, ki je osrednji motiv te pohodniške poti. S to potjo jasno sporočamo, da je Triglav simbol, vendar se v Triglavsko pogorje podamo takrat, ko smo za to pripravljeni fizično in psihično in da je včasih lepše doživetje, če na pogorje gledamo iz daljave,« dodaja Langus.

Zgled je dober

Po zamisel 11 občinam, združenim v skupnosti, ni bilo treba daleč. Od Velikega Kleka pa do Jadrana so Avstrija, Slovenija in Italija leta 2011 začrtali in uredili 750-kilometrsko pešpot na 43 etapah, ki je postala v zadnjih letih prava turistična uspešnica. »Alpe Adria Trail je morda celo najboljši pohodniški produkt v Evropi. Je vzorčni primer, kako je treba organizirati dober turistični produkt z močno marketinško podporo,« je zadovoljen direktor zavoda Dolina Soče Janko Humar.

Partnerji za njeno vzdrževanje in trženje vsako leto namenijo 400.000 evrov in obisk se precej povečuje. Letos za kar 40 odstotkov, ugotavljajo v Dolini Soče na podlagi prodanih paketov 700 gostom, ki so ustvarili 3000 prenočitev. Toda prek osrednjih rezervacijskih centrov dosežejo »zgolj« 12 odstotkov pohodnikov, ocenjujejo. »Velika večina pohodnikov se sama organizira, mi pa poskrbimo za tiste, ki želijo celoten servis in ki si ga tudi lahko privoščijo,« pojasnjuje Humar. Takšni pohodniki pa so zelo dobrodošli gosti (večina se jih odloča za polpenzione in transferje prtljage, polovica za prevoze do izhodišč, avtobusnih postaj, letališč), saj porabijo povprečno 140 evrov na dan, medtem ko je povprečna potrošnja turista v Sloveniji 98 evrov.



Partnerji skupaj ocenjujejo, da se na AAT poda več kot 20.000 pohodnikov na leto, ki zagotavljajo 100.000 prenočitev ter od šest do sedem milijonov evrov prihodkov. Glede na obisk so na prvih dveh mestih z velikim naskokom Avstrijci in Nemci, na tretjem pa presenetljivo Avstralci. Pohodniki se na poti v povprečju zadržijo skoraj pet dni, še pred dvema letoma pa dan in pol manj. »Pot je odličen primer za pešpot Julijske Alpe, pa tudi zato, da povežemo te naše alpske kraje. Hkrati bo tudi eden izmed iniciatorjev razvoja v določenih krajih, ker poteka tudi skozi območja, kjer turizem še ni razvit, recimo v Baški grapi,« napoveduje Humar.

V nedeljo bodo pohodniki dele pešpoti spoznavali z izhodišč v Hudajužni v Baški grapi, Bohinju, Bledu, Radovljici, Žirovnici, na Jesenicah in v Kranjski Gori.