Alojz Kovšca: Politiki naj rešujejo probleme po zgledu na otroke

Spodnja Slivna – V organizaciji društva Heraldica Slovenica so danes pripadniki slovenske vojske ob pomniku Geoss v Spodnji Slivni slovesno razvili slovensko zastavo. Slavnostni govornik je bil predsednik državnega sveta Alojz Kovšca, za katerega je zastava simbol, ki sega dlje od državotvornosti, saj jasno ponazarja tudi slovenski značaj. Pred njegovim govorom so s prizorišča odšli praproščaki obeh veteranskih organizacij.

Velika množica ljudi z zastavami v rokah se je danes tudi peš odpravila v središče države kjer velja rek »Slovenci dvignimo glavo in ponosno izobesimo slovensko zastavo«.



Po zvočniku so odmevale domače pesmi, medtem ko so na prizorišče prihajali konjeniki, motoristi, narodne noše, praporščaki, pripadniki veteranskih organizacij – Veterani slovenske osamosvojitve (VSO) in Zveze veteranov vojne za Slovenijo (ZVVS) ter vojaki. Kresniški župnik dr. Božidar Ogrinc pa je opravil blagoslov zastave in vseh praporov.



Prav na današnji dan, torej 7. aprila leta 1848, je študent prava Lovro Toman s prijatelji pri gostilni Zlata zvezda v Ljubljani prvič razvil slovensko tribarvnico kot protest proti nemški zastavi, ki so jo takrat na ljubljanskem gradu izobesili ljubljanski nemčurji. In 7. april velja za praznik zastave, ki se ob pomniku Geoss praznuje vse od leta 1998.

Šiško po blagoslov s črnim panterjem

Slovesnosti se je udeležil tudi najboj znani pripornik Andrej Šiško, sicer predsednik gibanja Zedinjena Slovenija. Za spletno Delo je povedal, da je prav politični program Zedinjena Slovenija v revolucionarnem letu 1848 prinesel slovensko zastavo. »Imamo tudi slovensko narodno zastavo, ki je enaka ruski, ampak je slovenska narodna zastava. Ni prav, da ljudje ne vedo, da imamo tudi mi narodno zastavo in jo celo nikoli ne uporabljajo in to me še posebej moti,« je poudaril Šiško, ki je na prizorišče dogodka prinesel karantansko zastavo z grbom črnega panterja.

 

Zbrane so nagovorili številni govorniki, med drugim tudi evropska poslanka Romana Tomc, litijski župan Franci Rokavec in moravški župan Milan Balažic. Slednji je opozoril, da leta 1991 niso bili zoper slovensko osamosvojitev zgolj v Beogradu, ampak so temu nasprotovale tudi ZDA, SZ in Evropska unija. A takrat, je spomnil Balažic, »smo imeli pameten parlament in našo udarno silo teritorialno obrambo«.

Veterani za Slovenijo se bojijo dežja

Predsednika Kovšca v vlogi govornika je zmotilo dejstvo, da se je po skoraj tridesetih letih prelomnih dogodkov za naš narod izgubilo domoljubje, želja po povezovanju in sodelovanju za skupne vrednote in cilje, za delovanje v interesu večine, ne manjšine. Prepričan je, da je v državi premalo slišan glas ljudi. Spraševal se je, zakaj imamo mogočen državni aparat, ko pa skoraj vsak dan v javnost prihajajo razne afere, poročila o slabem delovanju zavodov, razpadajočem zdravstvu, razpokah v sociali in vprašanja o vzdržnosti pokojninskega sistema.



»Ljudem je dovolj, da kot prostovoljci rešujejo zablode politike. Ljudje niso izgubili srca, občutka za soljudi, za reševanje problemov z zdravo kmečko pametjo in temu bi morala slediti tudi politika. V času, ko se meje ograjujejo z bodečimi žicami in gradijo zidovi, je pomembnejše srce. Smo na pravem mestu ob pravem času, da se vprašamo, kako ljudem vrniti zaupanje v politiko, kako spet obuditi ponos in zavedanje, da smo Slovenci velik narod, čeprav majhen po številu prebivalcev. Teh odgovorov žal ne znam kar stresti iz rokava. Vem pa, da so nam lahko otroci velik kažipot. Otroci si pomagajo v stiski, rešitve za probleme iščejo po najkrajši poti, ne da bi imeli od tega koristi še številni drugi posredniki, obsojajo krivico in zahtevajo pravico. S preprostimi, a učinkovitimi ukrepi skrbijo za čisto okolje in trmasto vztrajajo, da dosežejo tisto, kar si res želijo,« je povedal Kovšca in si zaželel, da bomo Slovenci spoštovanje slovenskih simbolov okrepili in spet ponosno razobešali zastave in hkrati nasprotoval podeljevanju državnih priznanj tistim, ki zastavo zažigajo, pa četudi »v umetniškem kontekstu«.



Še preden je Kovšca spregovoril ena samo besedo, so s prizorišča družno odšli pripadniki obeh veteranskih organizacij ZVVS in VSO. Predsednik društva Heraldica Slovenica Aleksander Hribovšek je za spletno Delo povedal, da odhoda ni bilo v programu, kasneje nas je poklical in pojasnil, da so odšli zato, ker je začelo deževati in niso hoteli imeti mokrih praporov. In res je začelo malce rositi.