Ali vodenje Knovsa škoduje Mateju Toninu?

Ljubljana – Po koncu zaprte seje za javnost Komisije za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb (Knovs), kjer so v zvezi z zaposlovanjem na Sovi zaslišali glavno inšpektorico za javni sektor Lidijo Apohal Vučković, župana Škofljice Ivana Jordana in direktorja Rajka Kozmelja, še ni povsem jasno, kako bodo parlamentarni nadzorniki nadaljevali.

Brez besed je odšla trojica zaslišanih, od katerih naj bi bilo sicer odvisno, ali bodo na katero od naslednjih sej povabili tudi predsednika vlade Marjana Šarca. Zanj so se v javnosti pojavile špekulacije, da je posredoval pri zaposlitvi svoje znanke, pred tem zaposlene na občina Škofljica. Nadzor inšpektorata za javni sektor, ki ga je poslancem predstavila tudi glavna inšpektorica, kljub nekaterim napakam pri zaposlovanju Sove tega sicer ni pokazal. Naj bi pa župan Škofljice pojasnjeval okoliščine njenega prihoda na občino in tudi nadzora nad njo s pomočjo detektiva.

Kako bo na včerajšnja pričanja reagiral predsednik Knovsa Matej Tonin in ali bo skupaj z opozicijskimi poslanci, ki imajo v Knovsu večino, zadevo še zaostroval, ni jasno, saj se je po koncu seje predsednik Knovsa, ki je kot edini pristojen za dajanje izjav javnosti, izognil novinarjem in nato čivknil, da bo javnost pisno obveščena danes. »Upoštevam željo medijev in predsednika vlade, da medijske nastope člani Knovsa zmanjšamo na minimum,« je še zapisal.

Je pa Matej Tonin še nedavno napovedoval, da bo Knovs uporabil vse pravne možnosti za odpravo nesprejemljivih ovir pri nadzoru nad zaposlovanjem na Sovi. Kot končno možnost je omenil celo ustavno sodišče. A parlamentarna zakonodajno-pravna služba ga je že pred časom opozorila, da na tem področju obstaja pravna praznina, saj niti zakon o parlamentarnem nadzoru niti zakon o ustavnem sodišču ne predvidevata tovrstnih primerov. Po mnenju zakonodajno-pravne službe državnega zbora tako ne obstaja pravna podlaga, po kateri bi se Knovs lahko v tej zadevi obrnil na ustavno ali upravno sodišče.
 

Sova: Ob parlamentarnem tudi strokovni nadzor

Med tem pa na Sovi izpostavljajo, da je področje nadzora nad zaposlovanjem v agenciji jasno in nedvoumno urejeno v zakonu o nadzoru obveščevalnih in varnostnih služb, zato ne bi smelo prihajati do dvomov o tem, kdo bi odločal v morebitnem sporu o nadzorstvenih pristojnostih. Bi pa sami, tudi zaradi zapletov ob različnih interpretacijah, prenovili in posodobili tako zakon o Sovi kot zakon o nadzoru obveščevalnih in varnostnih služb, prav tako pa ponovno poudarjajo, da je potreben razmislek o vzpostavitvi strokovnega nadzora, ki bi deloval vzporedno s parlamentarnim ter omogočil nadzor tudi nad tistimi področji dela obveščevalno-varnostnih služb, ki zahtevajo poglobljeno poznavanje in razumevanje specifičnih vsebin.
 

Priljubljenost Mateju Toninu malenkost padla

Na parlamentarnih hodnikih je sicer ob ostrih tonih na ravni Sove in Knovsa slišati, da razčiščevanje zaposlovanja na Sovi, ki se je sprevrglo v obračunavanje, nikomur več ne koristi, še najmanj pa predsedniku Knovsa Mateju Toninu. Stranki NSi, ki jo vodi Tonin, je podpora volivcev v zadnjem merjenju Mediane padla za odstotno točko, na 4,9 odstotka. Tudi Toninu je priljubljenost malenkost padla. Da mu delo v Knovsu škodi, je ocenil tudi Tonin sam v intervjuju za Delo po programskem kongresu stranke pred slabim mesecem dni.



»A če predsednik komisije, zadolžene za civilni nadzor nad represivnim organom, ne stori nič, ko blokirajo nadzor, potem ni vreden svoje funkcije. Po ustavi in zakonu je dolžen storiti vse, da se nadzor izvaja. Zavedam se, da mi situacija lahko politično škodi, a dejstvo je, da je razrešitev teh stvari za našo državo nujna,« je komentiral. Tonin vztraja, da je komisija pristojna tudi za nadzor domnevno spornih zaposlitev v Sovi, prav tako je prepričan, da z objavo dela poročila o arbitražni aferi ni storil kaznivega dejanja izdaje tajnih podatkov. Stranki za zdaj niti usmerjenost proti sredini ni prinesla preboja, saj je njena podpora skoraj dve odstotni točki nižja od marčne in dvakrat nižja od ocenjenega realnega ter trikrat nižja od ocenjenega maksimalnega volilnega dosega.