Ali dejstvo, da je vlada že od marca brez polnih pooblastil, vpliva na položaj Slovenije?

Slovenija je od sredine marca brez vlade s polnimi pooblastili, pred državo pa se kopičijo resni izzivi, zlasti na zunanjepolitičnem in gospodarskem področju. Pri več problemih, denimo tistih, ki zadevajo arbitražo in lex Agrokor, se zdi, da nas je sosednja Hrvaška diplomatsko prehitela, vprašanje pa je, ali je to mogoče pripisati pomanjkanju pooblastil vlade v odhodu ali preprosto pomanjkanju spretnosti.

Čeprav se vsi glavni akterji na političnem prizorišču strinjajo, da so se nakopičila vprašanja, ki čakajo na rešitve in je zato, kot se je izrazil predsednik republike Borut Pahor, »jasno, da bi bila čimprejšnja izvolitev nove vlade za Slovenijo koristna in spodbudna«, nove sestave izvršne veje oblasti v najboljšem primeru ni pričakovati prej kot sredi avgusta. Ni pa izključeno, da bodo za potrditev mandatarja potrebni kar trije krogi, kar bi še podaljšalo postopke.

Proračun EU in prodaja NLB

Slovenijo je medvladje ujelo ravno v času, ko v Uniji pospešujejo pogajanja o evropskem proračunu 2021–2027, glavna izziva za nas sta pri tem predvideno zmanjšanje kohezijskih sredstev za bolj razvito zahodnoslovensko regijo in postavitev novih proračunskih prioritet skupaj z izdatki za varnost, migracije in digitalizacijo.

Naša pogajalska ekipa je pripravila solidna izhodišča, a bi ji med pogajanji še kako prišli prav trdna zaslomba in lobistična podpora vlade s polnimi pooblastili. Na drugi strani imamo opraviti z zanimivim paradoksom v NLB, ko bi ravno vlada v odhodu v sodelovanju z novimi parlamentarnimi strankami lažje sprejela nekatere prej politično težke odločitve o skorajšnjem začetku privatizacije banke. K temu nas bo drugače prisilila tudi evropska komisija, ki nam bo v prihodnjih tednih poslala odločbo z menda zelo trdo postavljenimi roki, zavezami in kaznimi, ki bi sledile, če bi uradna Ljubljana še naprej kršila podpisane zaveze.

Hladen tuš z lexom Agrokor

Prvi del privatizacije NLB, s prodajo približno polovice banke, bi se lahko z javno ponudbo delnic začel še letos, v jesenskem prodajnem oknu. Na drugi strani je še vedno nerešeno ključno vprašanje zaščite banke pred plenjenjem na podlagi tožb hrvaških sodišč. Če bo odhajajoča vlada pripravila obljubljeni zakon o zaščiti NLB, bi bil to eden prvih vsebinskih zakonov na mizi parlamenta novega sklica.



Medtem ko Slovenija čaka na odločitev Bruslja o NLB, je Svet EU že sprejel, da je lex Agrokor tudi uradno del evropske insolvenčne zakonodaje. Hrvaški premier Andrej Plenković je to označil za velik politični uspeh, kar je po drugi strani neuspeh za Slovenijo, ki je edina glasovala proti takšni odločitvi. Slovenska sodišča so zavrnila veljavnost lexa Agrokor v Sloveniji, kar je takrat podprla tudi vlada. Predsednik vlade Miro Cerar je včeraj dejal, da lex Agrokor v Sloveniji ne velja.

Čakanje s tožbo proti Hrvaški

Tudi odločitev evropske komisije o tem, da se ta ne bo vmešala v sodno reševanje spora med Slovenijo in Hrvaško v zvezi z uveljavitvijo arbitražne razsodbe, je Slovenija dočakala brez vlade s polnimi pooblastili. Da bo odločitev Bruslja znana v politično tako občutljivem trenutku, je bilo jasno vnaprej; tudi zato je Cerarjeva vlada že pred meseci pridobila pozitivno mnenje parlamentarnega odbora za zunanjo politiko (OZP), da lahko, ko bo stališče komisije jasno, tožbo proti Hrvaški na Sodišču EU vloži sama, tudi če v tistem času ne bo imela več polnih pooblastil.

Premier Cerar se je v prvem odzivu na razočaranje iz Bruslja zavzel za takojšnjo vložitev tožbe, le nekaj dni kasneje, po sestanku z voditelji starih in novih parlamentarnih strank, pa je naredil korak nazaj. Čeprav so prvaki strank enotno podprli vložitev tožbe, so kljub temu prepričani, da se mora z njeno vsebino še prej formalno seznaniti pristojno parlamentarno telo. Očitno bo ustanovitev odbora za zunanjo politiko prvo dejanje novega sklica parlamenta. Njegov predsednik Matej Tonin je prav zaradi te tožbe za torek sklical prvo izredno sejo, in sicer za sestavo treh odborov: za zunanje zadeve, za splošne zadeve EU in skupnega. Čeprav bi se postopki v državnem zboru zavlekli, s tem po mnenju nekaterih pravnikov ni nič narobe, za hitenje, razlagajo, ni pravnih razlogov. Bolj kot to je pomembno ohranjanje vtisa, da Slovenija zaradi političnih razmer ni blokirana od znotraj.