Ali bodo glasove prispevali v NSi in SDS?

Ljubljana – Čeprav je šest članov parlamentarnega odbora za delo, družino in socialne zadeve glasovalo za to, da je novela zakona o socialnovarstvenih prejemkih, ki predvideva ukinitev dodatka za delovno aktivnost pri denarni socialni pomoči, primerna za nadaljnjo obravnavo, pet pa jih je glasovalo proti, velja, da odbor ni sprejel mnenja, da je zakon ustrezen. Po vetu državnega sveta bi za to namreč morala glasovati vsaj polovica od vseh 17 članov odbora.

»Ključna bo plenarna seja, kjer je treba pridobiti 46 glasov,« je komentiral državni sekretar na ministrstvu za delo Tilen Božič. Najbrž bodo tudi na novembrski seji državnega zbora, ki se bo začela 18. novembra, glasove za dali predstavniki LMŠ, SMC in Desusa, menda je nekaj zadržkov pri nekaterih v SAB. Po besedah predsednice SAB Alenke Bratušek za STA je najbolj verjetno, da bodo tudi tokrat glasovali po svoji vesti.

Enako kot ob prvem odločanju, torej za, bodo glasovali tudi poslanci SNS. Zagotovo bodo proti v Levici in SD.

Vprašanje pa je, ali se bodo kako drugače odločili v opozicijskih SDS in NSi. Njuni predstavniki se včeraj na odboru niso oglašali oziroma niti niso bili navzoči. Je pa Tilen Božič potrdil, da je bilo že v preteklosti nekaj pogovorov s poslanskimi skupinami in da se bodo tudi v prihodnjih dneh še sestali. Predvidoma jutri naj bi se ministrica Ksenija Klampfer sestala s predstavniki NSi.

Tako v SDS kot v NSi so se ob prvem odločanju, ko je bilo skupaj 34 glasov za in 18 proti, večinoma vzdržali. Za to, da bi tokrat, po vetu, vladni predlog dobil potrebnih 46 glasov, bi se moralo vsaj 12 ljudi premisliti.

Ali pričakujejo podporo SDS in NSi? »Bomo videli, razumno bi bilo, glede na to, za kaj so se zavzemali. Odločitev pa je seveda njihova,« je odgovoril Božič in spomnil, da je večina v prvo podprla amandma SDS, da morajo dolgotrajni prejemniki denarne socialne pomoči sprejeti ponujena javna dela, sicer se jim pomoč prepolovi.



Za javna dela, ki so predvidena v neprofitnih okoljih in na nesistematiziranih mestih, bo vlada sicer namenila precej več sredstev kot v preteklosti. »Pri javnih delih lahko naredimo korak naprej, saj ugotavljamo, da se več kot 30 odstotkov tistih, ki se angažirajo, čeprav samo za šest mesecev, po tem zaposli, kar je v skupini dolgotrajno brezposelnih, starejših in nižje izobraženih dober rezultat. Po enem letu v javnih delih pa jih 42 odstotkov dobi zaposlitev,« je dejal Božič.

Na ministrstvu, po njegovih besedah, zagovarjajo stališče, da je delo vrednota in da morajo biti razmerja med dohodkom nekoga, ki dela, in nekoga, ki ne, razumno vzpostavljena.

Prav določilo o javnih delih pa je dodatno vznemirilo Levico, ki je ves čas najbolj glasen in odločen nasprotnik ukinitve dodatka. »Zakon je dvojno sporen, saj s sprejetimi amandmaji, ki jih je vlada uskladila s SDS, uvaja tako imenovano prisilno delo. Reže v socialo in hkrati upravičence do pomoči potiska v neenakopraven položaj s tem, da jih sili v to, da sprejmejo kakršnokoli delo, kar je nedostojno tudi z vidika ustave,« je v imenu Levice utemeljil Matej T. Vatovec in večkrat ponovil, da gre za protisocialni ukrep.



Nadaljnje korake bodo načrtovali glede na izid na plenarni seji. Ali razmišljajo o interpelaciji zoper ministrico? »O ničemer še ne razmišljamo, upamo, da zakon ne bo potrjen in ne bodo potrebne nadaljnje akcije. Če pa bodo, bomo pretehtali vse možnosti, ki jih imamo kot parlamentarna stranka,« je odgovoril Vatovec.