Aleš Rozman: Izogibal bi se lažnega optimizma

Direktor Univerzitetne klinike Golnik Aleš Rozman pravi, da je trenutne epidemiološke razmere težko z zanesljivostjo interpretirati. Izogibal bi se lažnega optimizma, trende je treba spremljati še kakšen teden ali dva. »Če je številka pri sprejemih v bolnišnico v zadnjih dneh vendarle odraz zmanjševanja števila obolelih, pa je to dober znak,« meni.

Po Rozmanovih navedbah razmere težko z zanesljivostjo interpretirajo, ker so v zadnjih 14 dneh večkrat menjali način testiranja zaradi velikega števila testov in pozitivnih oseb. Poskušali so ohranjati prostor za teste predvsem tistim, ki jih najbolj potrebujejo.
V zadnjih dveh ali treh dneh so opazili trend umirjanja pri sprejemih v bolnišnice, a je to po njegovih besedah morda varljivo. Kot je pojasnil, gre morda le za to, da so bili tisti bolniki, ki so na robu tega, da pridejo v bolnišnico, napoteni v domačo oskrbo. V bolnišnicah je namreč relativno malo prostora, tudi na intenzivnih oddelkih.



Druga možnost pa je po Rozmanovih besedah ta, da se epidemija resnično umirja in smo vendarle na nekem platoju. »A to še ne pomeni, da si lahko oddahnemo, ker smo s tem, če je to plato, prišli povsem do roba zmogljivosti zdravstvenega sistema, kar zadeva covid-19. Prav veliko rezerv trenutno ni,« je opozoril direktor Univerzitetne klinike za pljučne bolezni in alergijo Rozman, sicer tudi član strokovne svetovalne skupine za covid-19. Ob tem svetuje, da se sklepa na podlagi vsake številke, saj potrebujemo trende, ki so vsaj na nivoju enega tedna. »Če je številka pri sprejemih v bolnišnico v zadnjih dneh vendarle odraz zmanjševanja števila obolelih, pa je to dober znak,« je dejal.

Potez vlade, ki je ukrepe v zadnjih dneh še zaostrila, Rozman ni želel komentirati. Po njegovih navedbah je vlada za to odgovorna in dolžna ukrepati, ker je škoda te epidemije tako velika, da tega ne moremo prezreti in se delati, kot da nič ni. Ob tem pa opozarja na odločitev prebivalcev, ali bodo ukrepe spoštovali. »Če je to le pro forma, ki jo izvajamo na ulici in v trgovini, v zasebnem času oz. ko nas nihče ne gleda, pa se tega ne držimo, so uspehi ukrepov bistveno nižji, kot če se jih 24 ur na dan držimo,« je pojasnil.

Primerjal je s prvim valom epidemije, ko smo ukrepe po njegovem mnenju resnično izvajali, ker nas je bilo malo strah ob pogledu na dogajanje v Italiji. Takrat se je val epidemije končal dejansko v enem mesecu. Tudi zdaj imajo ti ukrepi po njegovem mnenju tak potencial, a pod pogojem, da se jih vsi držijo.



Po njegovem mnenju smo zadnje tedne ves čas na istem, ko poteka javna razprava o potrebi za ukrepe in je »razpoloženjska vojna«. »Morda je vendarle dobro pustiti, da strokovnjaki in odgovorni o tem odločijo, da to malo bolj poslušamo in sprejemamo, tako kot druge države, ki se kolikor toliko uspejo dogovoriti, kaj bodo naredile,« je svetoval.

Ob oskrbi bolnikov s covidom-19 je namreč opozoril še na druge bolnike, ki potrebujejo zdravniško oskrbo, ter na podatke o številu umrlih. »Ne vem, zakaj bi se ukrepi morali sproščati, medtem ko imamo eno najhujših situacij na svetu, kar trenutno zadeva covid-19,« je še ugotavljal Rozman.

V soboto so v Sloveniji opravili 3563 testov na okužbo z novim koronavirusom, 920 jih je bilo pozitivnih, kar je nekaj manj kot 26 odstotkov. V bolnišnicah se zdravi 1261 covidnih bolnikov, med njimi 201 v enotah intenzivne terapije, medtem ko so jih v petek tam zdravili 206. V soboto je umrlo 32 bolnikov s covidom-19.