Akvarij Piran dobiva nove skrbnike

Akvarij Piran bodo s podpisom ministrice za izobraževanje, znanost in šport dr. Simone Kustec lastniško prenesli na Univerzo na Primorskem (UP). S tem naj bi bolje poskrbeli za prihodnost akvarija, ki je do zdaj spadal pod Gimnazijo elektro in pomorsko šolo (GEPŠ) Piran. V času epidemije je namreč temu edinemu morskemu akvariju v Sloveniji zaradi izpada prihodkov grozilo zaprtje.

»Želimo si, da bomo pod novim skrbništvom dobili možnost za rast in razvoj, tudi v smeri promocije okoljevarstva in izvajanja znanstvenih raziskav, kot je zgled primerljivih akvarijev po svetu,« pravi vodja piranskega akvarija dr. Manja Rogelja. GEPŠ je z akvarijem upravljal zato, ker je pred desetletji imel program za izobraževanje ribičev in se je tam odvijal del praktičnega pouka. Akvarij ima od vstopnin dovolj denarja za redno delovanje, ne pa tudi za zahtevnejše vzdrževanje in naložbe v razvoj. Nazadnje so ga s pomočjo resornega ministrstva prenovili leta 2009, lani poleti pa se je zaradi zaprtja ob pojavu epidemije nakopičila izguba za okoli 50.000 evrov.

Murena je ena redkih prebivalcev piranskega akvarija, ki je sicer ne najdemo v slovenskem morju, je pa prisotna v drugih delih Jadrana. FOTO: Jure Eržen/Delo

»Do konca leta so se razmere precej popravile, saj smo imeli tudi na račun oživitve turizma zaradi državnih namenskih bonov zelo dober obisk,« je pojasnila Rogelja. Po besedah Boruta Butinarja, ravnatelja GEPŠ, jih je obiskalo okoli 40.000 ljudi, kar je skoraj kot v običajnem letu pred pandemijo, poslovanje pa so zaključili brez izgube.

Z Morsko biološko postajo se ni izšlo

Prvotna zamisel je bila, da bi akvarij prevzela Morska biološka postaja Piran (MPB) oziroma krovna institucija Nacionalni inštitut za biologijo (NIB). »Naše delovanje je bilo že do zdaj močno vezano na MBP. Z njimi se večkrat strokovno posvetujemo, skupaj objavljamo tudi znanstvene članke o posameznih pojavih, kot je bil lanski in predlanski pomor leščurjev, o redkih vrstah, kot je polž sodec, ali o tujerodnih organizmih, kot je modra rakovica,« pojasni sogovornica. Na NIB so bili zainteresirani, da bi piranski akvarij vključili v njihove obstoječe raziskave morja in obale, hkrati pa bi ohranil tudi svojo izobraževalno in turistično vlogo. Obenem pa so prevzem upravljanja pogojevali z zagotovili države za dolgoročno finančno stabilnost in vzdrževanje infrastrukture, katere nabavno vrednost so ovrednotili na pol milijona evrov.

Univerza ustanavlja nov center znanosti

Na UP ocenjujejo, da akvarij trenutno zadovoljuje potrebe obiskovalcev, zato večje prenove ne načrtujejo. Do februarja bo sicer kot vsako leto doslej zaprt zaradi rednega vzdrževanja. »Posodobitve se bodo zgodile v zakulisju. Na primer z letnimi servisi hladilnikov za morsko vodo, sanacijo tal, ureditvijo shrambe, namestitvijo karantenskih akvarijev, UV sistema za sterilizacijo morske vode in podobno,« navede Aleš Oven, predstavnik UP.

Manja Rogolja, vodja akvarija, je lani skrbela za zarod morskih konjičkov, ki so jih pozneje spoustili v morje. FOTO: Jure Eržen/Delo

UP bo akvarij vključila v projekt centra znanosti, ki ga je ustanovila lani in ga bo razvijala postopoma. Vanj bodo vključeni tudi Arheološki park Simonov zaliv, Hiša znanosti Piran in izobraževalni center – zadnjih dveh še niso vzpostavili. »Povezava z univerzo je primerna rešitev tako z vidika virov financiranja kot nadaljevanja pedagoške in raziskovalne dejavnosti,« meni dr. Uroš Slavinec, državni sekretar na ministrstvu za izobraževanje.