Mateja Logar: Odločitev za zapiranje države ni bila enostavna

Slovenija je znova v pričakovanju epidemiološke zaustavitve javnega življenja. Že od polnoči velja na mejah poostren odlok o vstopu v državo in izstopu iz nje, s 1. aprilom se bomo vrnili v čas obveznega nošenja mask na prostem, omejitve gibanja na matično statistično regijo, prepovedi zbiranja, pouka na daljavo, omejene dostopnosti trgovin in omejenega obsega potniškega prometa.



Vlada je z zaostrovanjem ukrepov sledila predlogu strokovne skupine in opozorilom o skrb vzbujajočih epidemioloških podatkih tretjega vala.

Na današnji vladni novinarski konferenci sta sodelovala vodja strokovne skupine dr. Mateja Logar in vodja Oddelka Intenzivne terapije Infekcijske klinike UKC Ljubljana prof. dr. Matjaž Jereb.

Izjave si lahko ogledate v videu:



Včeraj so sicer v Sloveniji opravili 1774 testov po metodi PCR in 12.424 hitrih antigenskih ter potrdili 287 novih okužb. Umrlo je še šest bolnikov s covidom-19. Skupno število aktivnih primerov po trenutni oceni znaša 12.424.

Sedemdnevno povprečje potrjenih okužb se je znižalo za eno na 943. Razmere v bolnišnicah glede zasedenosti se žal slabšajo. Hospitaliziranih je 526 bolnikov s covidom-19, kar je 27 več kot dan pred tem. 112 jih je na intenzivni negi, kar je sedem več kot dan pred tem. Skupaj so sicer včeraj sprejeli 49 bolnikov, odpustili pa 16.

Med regijami se edino Posavje še vedno uvršča v rumeno fazo glede na povprečje okužb, tri regije (koroška, goriška in obalno-kraška) pa se uvrščajo v rdečo fazo. Preostale so v oranžni.
 

Omejeno druženje na velikonočno nedeljo epidemiologov ne skrbi

Dr. Mateja Logar je uvodoma povedala, da se je epidemiološka situacija v Sloveniji zaradi britanske, bolj virulentne variante novega koronavirusa poslabšala. Ugotovili so, da je vsaj delno mogoče upočasniti pritisk na bolnišnice le z zapiranjem države, odločitev za to pa ni bila enostavna.

Zakaj znova maske na prostem? »V urbanih središčih pogosto videvamo ljudi, ki med seboj ne vzdržujejo ustrezne distance,« je argumentirala to odločitev. Kot v preteklosti tudi tokrat maske ne bodo obvezne med rekreacijo in na zelenih površinah.

Po drugi strani druženje največ petih oseb iz največ dveh gospodinjstev (otroci niso všteti) na velikonočno nedeljo epidemiologov ne skrbi toliko, da ga ne bi dopustili.

Ali stroke ne skrbi, da bi se ponovil scenarij iz božiča, ko so okužbe po dovoljenem druženju narasle? »Če gre res za družinska druženja, je tveganje relativno nizko,« je prepričana Logarjeva. To sprostitev je predlagala strokovna skupina, ne vlada, je odgovorila na vprašanje novinarke.

V enajstih dneh zaprtja države sicer epidemiologi drastičnega upada epidemije ne pričakujejo, je še povedala. Upajo pa, da R v tem času ne bo zrasel. Že to bi bil velik uspeh. Različni modeli statistik so namreč pokazali, da bi bilo, denimo, petdnevno zaprtje javnega življenja prekratko, je še dodala.

Glede najpogostejših okoliščin prenosa okužb ostajajo po njenih besedah na prvem mestu prenosi v okviru družine, zatem na delovnih mestih, velik delež prenosov pa ostaja glede okoliščin neznan.
 

Skrbi razmerje med bolniki, ki potrebujejo intenzivno zdravljenje, in preostalimi hospitaliziranimi

Razmere v bolnišnicah se v zadnjih 14 dnevih slabšajo, skrb vzbujajoče so predvsem na intenzivnih oddelkih, je povedal dr. Matjaž Jereb.

»Skrbi nas razmerje med bolniki, ki potrebujejo intenzivno zdravljenje, in preostalimi hospitaliziranimi. Skrbi nas trend. Včeraj je bilo 21 odstotkov vseh bolnikov v Sloveniji na intenzivnih oddelkih, v UKC Ljubljana jih je bilo na intenzivnem zdravljenju še več, 26 odstotkov,« je povedal.

»Zavedati se moramo, da so oddelki za intenzivno zdravljenje ozko grlo, kjer lahko naš zdravstveni sistem obstane ali pade. Na vrhu drugega vala smo bili dejansko blizu. V enem dnevu smo imeli na intenzivnih oddelkih največ 216 kritično bolnih s covidom-19, ki so potrebovali podporo aparatov za mehansko predihavanje, in prav veliko dodatnih postelj nismo več imeli,« je dodal. V UKC Ljubljana so sicer na intenzivni oddelke v zadnjih 12 dneh sprejeli 38 bolnikov s covidom-19 oziroma odpovedjo dihal.

V UKC Ljubljana imajo sicer na voljo do 80 intenzivnih postelj, na nivoju države jih je skupno do 230. »Zelo pomembno je, da epidemiološki trend obrnemo navzdol,« je dodal.

Navedel je še, da je bila smrtnost na intenzivnih oddelkih med prvim valom 31-odstotna, v drugem valu 27-odstotna. V primeru kolapsa zdravstvenega sistema in neobvladljivih razmer bi se pomembno povečala. Tako pri bolnikih s covidom-19 kot bolnikih z drugimi boleznimi. »Na vseh nas je, da neugodno epidemiološko krivuljo obrnemo navzdol,« je poudaril.

​Trend kaže tudi, da na intenzivne oddelke v primerjavi s prejšnjimi etapami epidemije sprejemajo mlajše bolnike. Trenutno najmlajši bolnik na intenzivnem zdravljenju v UKC Ljubljana je star 38 let, povprečna starost pa je 69 let. V drugem valu je bila povprečna starost 70 let.