Epidemiološke razmere se znova slabšajo

Včeraj so na območju Slovenije znova potrdili visoko število novih okužb, 1288. Opravili so 6979 testov po metodi PCR, kar pomeni, da je delež pozitivnih znašal 18,5 odstotka, ob teh so opravili tudi 27.720 hitrih antigenskih testov. Umrlo je še devet bolnikov s covidom-19.



Na sredinih novinarskih konferencah pred popoldanskimi sejami vlade o epidemioloških razmerah in morebitnih spremembah ukrepov običajno predstavljajo aktualnosti, ki se nanašajo na epidemiološko situacijo v Sloveniji.

Tokratna gosta sta bila epidemiologinja iz NIJZ Eva Grilc in dr. Jože Ramovš, ki je antropolog in socialni delavec, znanstveni svetnik in izredni profesor, pobudnik ustanovitve inštituta dr. Antona Trstenjaka.

Izjave si lahko ogledate v videu:



Epidemiološke razmere se poslabšujejo, včerajšnje število novih okužb je bilo najvišje po 9. februarju, ko jih je bilo 1336, je uvodoma povedala vladna govorka Maja Bratuša. Sedemdnevno povprečje okužb je zraslo na 855, včerajšnje je bilo 829. Trenutno je v slovenskih bolnišnicah hospitaliziranih 500 pacientov, kar je sedem manj kot včeraj. Na intenzivnih oddelkih jih je 99, kar je tri več kot včeraj.

V Ljubljani je bilo včeraj 154 novih okužb, Mariboru 39, Novem mestu 27, Novi Gorici 41, Sežani 16, Kopru 53, Piranu 25, Kranju 24, Škofji Loki 17, Gorenji vasi - Poljanah 16, Velenju 33, Kamniku 25, Borovnici 21, Mengšu 10.

Epidiemiološka situacija ni ugodna

Epidemiologinja z Nacionalnega inštituta za javno zdravje Eva Grilc je posredovala podatek, da se je tudi 14-dnevna kumulativna incidenca okužb na 100.000 prebivalcev za Slovenijo dvignila na 489, kar je višje od evropskega povprečja 381. Trenutno je sicer višja v devetih državah EU, najvišja je na Češkem, kjer znaša 1518.

Po aktualni oceni imamo 11.191 aktivnih primerov okužb. Pomembna okolja prenosov okužb so še vedno družina oziroma gospodinjstvo, delovno mesto, zasebna druženja in vzgojno-izobraževalne ustanove, zelo veliko, kar v okoli tretjinskem deležu, pa ostaja tudi neznanih prenosov.

Spet je nekoliko zrasla tudi krivulja okužb v domovih starejših, četudi se je že spustila strmo navzdol. Nekoliko so se zvišale tudi okužbe pri pedagoškem kadru. Šole naj sicer ne bi bile gonilo okužb. V njih se pri ukrepih zelo trudijo. Pri predšolskih otrocih je situacija stabilna, v osnovnih in srednjih šolah številke nekoliko naraščajo. V osnovnih šolah predvsem pri tretji triadi.

Ker epidiemiološka situacija ni ugodna, je Grilčeva znova apelirala, naj se vsi upoštevajo ustrezne zaščitne ukrepe.


 

Domovi so neposredna tarča vsake epidemije

Antropolog ter socialni delavec dr. Jože Ramovš je opozoril, da je covid zelo izpostavil trend širjenja osamljenosti in zapiranja v lastni svet, ki se tudi po cepljenju sam od sebe ne bo obrnil. Obrnemo ga lahko le zavestno, sistemsko. Pandemija je ohromila svet, starejše pa še bolj ogrozila, je opozoril.

Kot je poudaril, so bili veliki pokrajinski domovi za starejše sodobni v industrijski dobi pred polovico stoletja, zdaj pa so neposredna tarča vsake epidemije. Že ob vsaki gripi morajo biti zaprti.

Do polovice slovenskih smrtnih žrtev epidemije covida-19 se je zgodilo v njih. Osamljenost v domovih se razrašča že, ko mora človek iz svojega kraja v sobo z neznanim človekom. Enoposteljna soba v domu mora biti osnovna pravica, ne nadstandard, je poudaril. Sodoben dom, v katerem je oskrba organizirana v obliki majhnih gospodinjskih skupin, je ob epidemijah enako varen kot življenje v družini ali delovni skupini.