Policijska ura po mnenju NIJZ ni potrebna

Gostja dopoldanske vladne novinarske konference je bila namestnica predstojnika Centra za nalezljive bolezni na NIJZ Nuška Čakš Jager. Kot običajno je bila tudi tokrat tema konference pred sredinim vladnim zasedanjem na Brdu evidenca stanja epidemije v Sloveniji in širše v svetu. Od tega so namreč odvisni vladni ukrepi.

Včeraj so na območju Slovenije potrdili še 952 novih okužb, hospitaliziranih je bilo 485 bolnikov s covidom-19, od tega 92 na intenzivni negi. Umrli so še štirje oboleli. Sedemdnevno povprečje okužb po najnovejših podatkih znaša 728, kar je nižje od včerajšnjega števila.



Večjih sprostitev ukrepov na nivoju države ni pričakovati, saj se epidemiološke razmere bistveno ne izboljšujejo. Utegne pa vlada sprejeti spremembe na ravni posameznih statističnih regij.





Na ministrstvu za notranje zadeve so sicer napovedali, da bodo razmislili o določenem rahljanju policijske ure, ki v Sloveniji velja že 140 dni. Minister Aleš Hojs je napovedal, da bo najverjetneje predlagal zamik začetka prepovedi gibanja na 22. uro, in sicer konec meseca. Epidemiološka stroka policijske ure ne zagovarja.
 

V bolnišnicah znova manj kot 500 hospitaliziranih

Vladna govorka Maja Bratuša je sicer danes izpostavila števila novih okužb v naslednjih občinah: v Ljubljani so jih včeraj evidentirali 121, Mariboru 50, Kopru 33, Celju 30, Kranju 26, Radovljici 23, Novi Gorici 18, Velenju 17, Kočevju in Piranu 16, Šentjurju in Kamniku 15, Domžalah in Tržiču 13, Sežani 12, Novem mestu, Izoli in na Jesenicah 11.

Opozorila je še, da je število hospitaliziranih bolnikov v mreži slovenskih bolnišnic znova nižje od 500, kar je eden od obeh kriterijev prehoda države v rumeno fazo. Drugi je, da mora sedemdnevno povprečje okužb pasti pod 600.


 

Krivulja pandemije v osmem tednu letošnjega leta znova zrasla

Nuška Čakš Jager je uvodoma povedala, da se situacija v svetu znova spreminja. Žal je po obdobju po novem letu, ko se je krivulja obrnila navzdol, zdaj znova slabše. Krivulja pandemije je v osmem tednu letošnjega leta znova zrasla, večinoma na račun Evrope. Potrdili so že okoli 114,5 milijona okužb in 2,5 milijona smrti. Sicer bo jutri minilo eno leto, odkar je WHO razglasila pandemijo, je dodala. Žal po letu dni še ni znakov, da bi se pandemija umirjala.

Najvišja rast okužb je bila v zadnjem tednu v Srednji Evropi, denimo na Češkem in Slovaškem, ter na Švedskem, o veliko primerih so poročali tudi v Franciji, Italiji, na Poljskem in v Nemčiji. Sicer pa trend višanja števila okužb trenutno opažajo v večini držav. Izjeme so, denimo, Portugalska, Španija ali Malta, kjer so porast imeli pred tedni. Sicer so na območju Evropske unije do 9. marca potrdili več kot 23 milijonov okužb in 536.000 smrti.


 

Zelo majhno število okužb v domovih

V Sloveniji je bilo včeraj 952 potrjenih primerov novih okužb. Štirinajstdnevna incidenca okužb na 100.000 prebivalcev je upadla na 496, a ostaja v mednarodnem okviru visoka. Višja je le še na Češkem, Slovaškem in na Malti. Evropsko povprečje je trenutno nekaj nad 300. Aktivnih primerov okužb imamo v Sloveniji okoli 10.500.

V zadnjih 14 dneh zaznavamo zelo majhno število okužb v domovih. V njih so evidentirali le 15 okužb, večinoma pri novih stanovalcih. So pa te okužbe razpršene po celotni državi. Nasploh je bilo v kategoriji najstarejših državljanov okužb malo, glavnina jih je bila v aktivni populaciji med 35. in 55. letom starosti. V Sloveniji je opazen tudi spodbuden padec števila smrti, je še poudarila Čakš Jagrova. Tako v domovih kot v splošni situaciji.

Tedenska analiza NIJZ glede širjenja okužb pri mladostnikih, otrocih in pedagoškem kadru v vzgojno-izobraževalnih ustanovah je pokazala, da ostaja delež prenosa okužb med vrtčevskimi otroki 1,72 odstotka in je stalen. Z vstopom otrok v osnovno šolo in zdaj srednjo šolo se ta delež nekoliko veča, a na NIJZ ta trend ocenjujejo kot normalen. Z vrnitvijo v šole je pričakovan dvig tega števila, zato je znova primerno opozorilo na higienska pravila v njih.


 

Največ prenosov okužb v domačih okoljih

Tudi pri pedagoškem kadru je vrnitev v šolo prinesla porast evidence okužb, kar je bila tudi posledica uvedbe hitrih testov, a je krivulja po oceni Čakš Jagrove stabilna. Največ okužb se sicer zgodi v domačih okoljih, zato je potrebno resnično spoštovati odrejene karantene. Povečuje se tudi delež okužb v neznanih okoliščinah. Po deležu sledita kategoriji okužb na delovnem mestu in pri zasebnih druženjih.

Epidemiološka situacija je še vedno skrb vzbujajoča, je sklenila namestnica predstojnika Centra za nalezljive bolezni v NIJZ. Znotraj evropskega prostora opozarjajo predvsem na širjenje angleške in južnoafriške različice virusa.

Ponovila je tudi mnenje epidemiološkega kolegija NIJZ, da policijska ura v Sloveniji ta trenutek ni potrebna. A je znova poudarila, da se ta tema na vladi obravnava interdisciplinarno, v skladu s predstavniki drugih področij in politike. Mimogrede, Čakš Jagrova je epidemiologinja in policijske ure med 21. in 6. uro ne označuje za »epidemiološko uro«.